Preskoči na vsebino
Domov Išči po strani
Uprava RS za zaščito in reševanje Dostopnost Navigacija

Prostovoljne sile


Enote, službe in operativni sestavi društev in drugih organizacij

Uprava skrbi za aktiviranje in delovanje enot in drugih operativnih sestavov prostovoljnih društev in drugih organizacij na področju zaščite, reševanja in pomoči ter tudi za sofinanciranje prostovoljnih sil. Osnova za sofinanciranje so dogovorjena merila za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot prostovoljcev. Sodelovanje v teh enotah se organizira po načelu prostovoljnega in poklicnega opravljanja nalog.

Spodaj navedene organizacije so nevladne organizacije, nekatere od njih pa imajo tudi status javne reševalne službe. Sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vseh 36.899 prostovoljnih članov pa predstavlja večino sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Pomen prostovoljstva je, da državljani delujejo neprofitno, po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pa imajo enak status kot pripadniki civilne zaščite. Prostovoljcem, ki so v sistemu zaščite in reševanja, moramo zagotavljati razmere za varno in uspešno upravljanje nalog. Njihovo delovanje sofinanciramo s plačevanjem dela stroškov, glede na ocenjene in dogovorjene potrebe po aktiviranju ob nesrečah. Gre za stroške usposabljanja, opremljanja, obveznega zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja, zdravniških pregledov ter plačila obveznosti do delodajalcev. Stroški so upravičeni, ker njihovi člani brezplačno in prostovoljno opravljajo naloge, ki so v javnem interesu in so posebnega pomena za varnost državljanov.

Z vsemi spodaj navedenimi organizacijami imamo sklenjene pogodbe, v katerih so dogovorjene obveznosti prostovoljnih organizacij in države. Denar zagotavljamo iz državnega proračuna, znesek pa je določen z letnimi aneksi k pogodbam.


Gasilska služba

Je javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki jo opravljajo gasilske enote, ki štejejo 35.000 članov. Slednje opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih ter tudi druge, predvsem preventivne naloge varstva pred požarom ter določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah (tehnično reševanje ob nesrečah, zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanje na tekočih in stoječih vodah).

Gasilstvo je organizirano kot obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno izvajanje zagotavljajo občine in država. Gasilstvo se po namenu loči na teritorialno in industrijsko gasilstvo.

Gasilska zveza Slovenije

Gasilci korakajo proti kameri v ozadju gasilska vozila.
Zaključek gasilske šole 2022. Foto: Neja Pavlica

Gorska reševalna služba

Gorska reševalna zveza Slovenije je kot enotna javna služba na območju države organizirana s 17 postajami gorske reševalne službe in 430 člani. Glavne naloge so predvsem dajanje prve pomoči in reševanje ponesrečenih v gorskem svetu, reševanje ponesrečenih iz zasneženih plazov, iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi v gorskem svetu, sodelovanje in reševanje z žičnic, visokih objektov in reševanje v drugih zahtevnih terenskih razmerah ter sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah.

Gorska reševalna zveza Slovenije

Šest gorskih reševalcev vstopa v vojški helikopter na levi strani trije letalski piloti.
Gorski reševalci pred vstopom v helikopter. Foto: Uprava za zaščito in reševanje.

Jamarska reševalna služba

Kot enotno javno službo na območju države jo organizira Jamarska zveza Slovenije. Njene naloge so predvsem reševanje ponesrečenih in iskanje pogrešanih v kraških jamah, sodelovanje pri odpravljanju posledic ekoloških nesreč v kraškem podzemlju, opazovanje nevarnosti v kraških jamah ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe. Jamarska reševalna služba šteje 55 članov.

Jamarska zveza Slovenije

Jamarski reševalec v ospredju komentira dogajanje; spust po žičnici v ozadju, dva jamarja čakata osebo, ki se bo spustila s stavbe.
Prikazna vaja jamarski reševalcev na Bogatajevih dnevih zaščite in reševanja 2022. Foto: Neja Pavlica

Podvodna reševalna služba

Kot enotno javno službo za reševanje iz vode na območju države, ki šteje 60 članov, jo organizira Slovenska potapljaška zveza.

Njene naloge so predvsem iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečenih na vodi in iz nje, sodelovanje pri reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ob poplavah ter nesrečah na vodi, sodelovanje pri opravljanju nujnih zaščitnih in drugih del zaradi preprečitve in ublažitve posledic nesreč na vodah.

Slovenska potapljaška zveza

Potapljači se na gumenjaku pripravljajo na potop.
Potapljači. Foto: Uprava za zaščito in reševanje.

Enote reševalcev z reševalnimi psi pri Kinološki zvezi Slovenije

Komisija za reševalne pse Kinološke zveze Slovenije organizira enote reševalcev z reševalnimi psi, katerih naloge so predvsem iskanje pogrešanih ljudi ter iskanje in reševanje preživelih v ruševinah. Sodeluje 190 članov.

Kinološka zveza Slovenije

Dva jamarja pomagata vodniku z reševalnim psom z žičnice.
Vodnik z reševalnim psom na žičnici. Foto: Neja Pavlica

Enote reševalcev z reševalnimi psi pri Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije

Organizira enote reševalcev z reševalnimi psi, katerih naloge so predvsem iskanje pogrešanih oseb ter iskanje in reševanje preživelih v ruševinah. Šteje 61 članov.

Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije

Pet pripadnikov enote in štirje reševalnimi psi v pogovoru s turškimi reševalci med ruševinami.
Vodniki z reševalnimi psi v Turčiji 2023. Foto: Uprava za zaščito in reševanje.

Enote za postavitev začasnih prebivališč pri Zvezi tabornikov Slovenije

Svoje člane organizira v enote za postavitev začasnih bivališč. Njihove naloge so predvsem postavljanje začasnih bivališč za ogrožene prebivalce, sodelovanje pri zagotavljanju življenjskih razmer v začasnih bivališčih, pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije oseb oziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb. Skupaj je 70 tabornikov.

Taborniki

Več šotorov postavljenih na jasi med smrekami.
Začasna nastanitev tabornikov, Zlet 2022. Foto: Neja Pavlica

Enote za postavitev začasnih prebivališč pri Združenju Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Organizira enote za postavitev začasnih bivališč, katerih naloge so predvsem postavljanje začasnih bivališč za ogrožene prebivalce, sodelovanje pri zagotavljanju življenjskih razmer v njih, pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije oseb oziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb. Skupaj je 55 skavtinj in skavtov.

Skavti


Enote za zagotavljanje zvez pri Zvezi radioamaterjev Slovenije

Zagotavljajo predvsem rezervne zveze preko radioamaterskih sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter nevarnostih. Vseh skupaj je 43 članov.

Zveza radioamaterjev Slovenije


Opazovalni preleti Aeroklubov Slovenije

Opravljajo letalske opazovalne prelete požarno ogroženih območij in pomagajo pri odkrivanju onesnaženosti morja, izjemoma pa sodelujejo tudi pri drugih nalogah, na primer kot pomoč gasilcem pri usklajevanju gašenja, pomoč pri iskanju ponesrečenih na težko preglednem terenu ali morju in podobno.

Opazovalne prelete izvajajo piloti sedmih letalskih društev, ki skupaj štejejo 35 članov:


Stacionarij in poizvedovalna služba pri Rdečem križu Slovenije

Rdeči križ Slovenije organizira stacionarij v Mariboru in ekipe za organiziranje stacionarijev v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici ter zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija pri Upravi RS za zaščito in reševanje.

Naloge stacionarijev, ki štejejo 300 članov, so predvsem oskrbovanje in negovanje poškodovanih in obolelih, oskrbovanje in negovanje posebej ogroženih prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.) ter zagotavljanje začasne nastanitve.

Organizira tudi ekipe za prvo pomoč in enotno poizvedovalno službo na območju države, ki štejejo 600 članov.

Rdeči križ Slovenije

V šotor rumene barve kjer je napis Rdeči križ Slovenije vstopata dve osebi v uniformi Rdečega križa.
Mobilni stacioniraj Rdeči križ Slovenije. Foto: Aleš Černivec
© 2022 Uprava RS za zaščito in reševanje. Vse pravice pridržane!
 | Izjava o dostopnosti