Civilna zaščita
Enote in službe Civilne zaščite se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Sodelovanje v enotah, organih in službah Civilne zaščite je organizirano po načelu državljanske dolžnosti. Poleg spodaj izpostavljenih enot, je na ravni države na področju Civilne zaščite organizirana tudi Komisija za popis in oceno poškodovanosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah.
Enote za prvo pomoč
Nudijo prvo pomoč poškodovanim in obolelim, pomoč pri izvajanju triaže, pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih, sodelujejo pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, pri negi poškodovanih in obolelih in pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.
Enote za prvo veterinarsko pomoč
Izvajajo ukrepe za zaščito živali, živil živalskega izvora, krmil in napajališč pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč oziroma posledicami teh nesreč, ukrepe za zaščito živali ob nevarnosti množičnega pojava ali množičnem pojavu živalskih bolezni, sodelujejo pri izvajanju dekontaminacije živine in sodelujejo pri odstranjevanju živalskih trupel.
Tehnične reševalne enote
- Iščejo zasute ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah.
- Rešujejo ljudi in premoženja iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov.
- Utrjujejo in gradijo protipoplavne nasipe v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajajo druga gradbeno tehnična dela za varstvo pred poplavami.
- Odstranjujejo ovire na cestah, urejajo zasilne poti in prehode ter pomagajo pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljajo druge nujne posledice ob neurjih, poplavah in plazovih ter drugih nesrečah.
- Sodelujejo pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju.
- Sodelujejo pri gradnji sanitarno-higienskih objektov.
- Urejajo lokacije za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev.
- Rešujejo na vodi in iz vode.
- Sodelujejo pri gradnji zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno.
Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito
- Opravljajo izvidovanje nevarnih snovi ter bojnih strupov v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize).
- Ugotavljajo in označujejo meje kontaminiranih območij.
- Ugotavljajo prenehanje radiološke in kemijske nevarnosti.
- Jemljejo vzorce za analize in preiskave.
- Usmerjajo, usklajujejo in izvajajo zaščitne ukrepe.
- Izvajajo dekontaminacijo ljudi in opreme.
Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
Organiziramo jo kot enotno službo na območju države. Njene naloge so odkrivanje, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v okolju, ki so ostala kot posledica preteklih vojaških spopadov in drugih vojaških aktivnosti.
Enote za uporabo zaklonišč
Organizirajo se ob povečani nevarnosti napada na državo. Označujejo dostope do zaklonišč, pripravljajo zaklonišča za uporabo, organizirajo bivanje v njih ter skrbijo za delovanje naprav in opreme v zakloniščih.
Služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju
Ta je predvidena tudi za iskanje na morju. Koordinacijski center za reševanje in iskanje na morju, ki spada k Upravi za pomorstvo, je zadolžen za usklajevanje različnih služb in ustanov, ki bi ob ekološki in drugih nesrečah posredovale in ukrepale (na primer pri iskanju na morju).
Poveljniki Civilne zaščite in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite
Se organizirajo za operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite
Predvsem spremljajo razmere in opozarjajo na nevarnosti, usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite, usklajujejo zaščitne ukrepe, organizirajo izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter pomagajo pri izvajanju umika.
Službe za podporo
Njihove naloge so predvsem zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč. Poleg tega tudi vzdržujejo delovna sredstva, zagotavljajo prevoze, omogočajo informacijsko in administracijsko podporo organom vodenja, zagotavljajo psihološko pomoč, sodelujejo pri evakuaciji ter sprejemajo in delijo sredstva mednarodne pomoči in drugih podpornih nalog.
Informacijski centri
Njihove naloge so posredovanje informacij o posledicah nesreč, zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov o mrtvih in poškodovanih, omogočanje psihološke in duhovne pomoči, sodelujejo z zdravstveno službo, policijo in drugimi, nudijo tudi prevajalske storitve itn.
Državna enota za hitre reševalne intervencije - EHI
Njen namen je opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za pomoč drugim državam, predvsem v okviru Mehanizma Unije na področju Civilne zaščite.
Nastanek enote je posledica podpisov dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči predvsem s sosednjimi državami, zaradi česar je nastala potreba po enoti, ki je sposobna pomagati ne samo prizadetim doma, temveč tudi v tujini. S tem je namenjena sodelovanju v mednarodnih humanitarnih reševalnih akcijah v okviru programov OZN, Nato, EU ter drugih mednarodnih organizacij.
EHI izvaja posebno zahtevne reševalne intervencije, ki zahtevajo hitro ukrepanje; ob potresih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah večjega obsega pri katerih sta nujni posebna oprema in usposobljenost reševalcev.
EHI ima tudi prilagojeno sestavo in sicer modularno. Oblikuje se iz državnih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v državni pristojnosti oziroma iz tistih, ki jih sofinancira država. Enota lahko deluje kot celota ali pa jo sestavljajo posamezne podenote, ki delujejo samostojno.
- Poveljstvo enote,
- Skupina za IT-podporo,
- Oddelek za RKB-zaščito,
- Četa za tehnično reševanje,
- Vod za tehnično potapljanje,
- Služba za podporo,
- Enota za reševanje v tujih jamah,
- Enota za podporo gašenju požarov z zrakoplovi.
V okviru čete za tehnično reševanje je organizirana tudi enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih (angleško Medium Urban Search and Rescue - MUSAR), ki jeorganizirana kot modul v okviru Mehanizma Unije na področju Civilne zaščite in skladno s smernicami ter metodologijo INSARAG (angleško International Search and Rescue Advisory Group) Združenih narodov. Enota je usposobljena in opremljena za samostojno izvedbo naloge iskanja in reševanja ponesrečencev ob večji naravni nesreči doma ali v tujini.
Vodenje in poveljevanje
Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč je organizirano kot enoten sistem, ki omogoča upravljanje in vodenje ter uporabo skupne telekomunikacijske, informacijske ter druge infrastrukture, katere skrbnik smo mi.
Vodenje izvajajo poveljniki Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči so organizirani štabi Civilne zaščite, in sicer:
- Štab Civilne zaščite Republike Slovenije;
- regijski štabi;
- občinski oziroma mestni štabi;
- sektorski oziroma krajevni štabi;
- štabi Civilne zaščite gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.
Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika. Štabi imajo različno število članov, ki jih na ravni države imenuje Vlada, na ravni mest in občin pa župani. V njih so strokovnjaki in predstavniki tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, kot je predvideno v načrtih zaščite in reševanja. V njih prav tako sodelujejo tudi predstavniki policije in Slovenske vojske.
Zagotavljamo službo za podporo poveljniku in štabu Civilne zaščite Republike Slovenije. Civilna zaščita je na ravni občin, javnih zavodov in gospodarskih družb organizirana skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje ter pomoč. Uredba določa merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, gasilskih enot ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih ter drugih nesrečah.
Pogodbeno opravljanje službe v civilni zaščiti
Državljani Republike Slovenije, ki želijo sodelovati pri nudenju pomoči ob naravnih in drugih nesrečah doma in v tujini, se z dopolnjenim 18. letom lahko prostovoljno kot pogodbeni pripadniki Civilne zaščite vključijo v organe vodenja, enote in službe Civilne zaščite.
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na državni in regijski ravni uprava organizira enote, službe in organe Civilne zaščite ter načrtuje sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti z njenimi pripadniki in kandidati za sklenitev pogodbe o službi v Civilni zaščiti.
Splošni pogoji za pogodbenega pripadnika
Pogodbo o službi v Civilni zaščiti lahko sklenejo moški in ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 55 let, moški 63 let, in če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
- so državljani Republike Slovenije;
- imajo splošno delovno sposobnost;
- imajo ustrezno izobrazbo in
- niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno zaporno kazen več kot 6 mesecev oziroma da zoper njih ne teče kazenski postopek za tako kaznivo dejanje.
Pogodb o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo skleniti poklicni ali pogodbeni pripadniki stalne ali rezervne oziroma pomožne sestave policije ali vojske.
Sprejemni postopek
Elektronska prijava:
- izpolnite prijavo in jo pošljite na e-naslov: urszr@urszr.si,
- dobite klic iz Uprave za zaščito in reševanje, ki te vodijo skozi postopek.
Prijava po pošti:
- vložite vlogo za sklenitev pogodbe o opravljanju službe v Civilni zaščiti in jo s prilogami pošljete na naslov Uprave za zaščito in reševanje.
Vloga mora vsebovati:
- kratek življenjepis,
- enotno matično številko kandidata,
- osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, telefon in e-naslov,
- podatke o izobrazbi in spričevalu najvišje končane šole (fotokopija spričevala/diplome) in poklicu ter
- ime in naslov gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, kjer ste zaposleni.
Vlogi se lahko priloži tudi priporočila šole, delodajalca, nevladnih organizacij, potrdilo o dodatnem izobraževanju ter usposabljanju in drugo.
Opravljanje razgovora
Seznanite se s pravicami in dolžnostmi pogodbenega pripadnika Civilne zaščite in pridobite dodatne informacije.
Opravljanje zdravstvenega pregleda
Splošna delovna sposobnost kandidatov se ugotavlja po merilih, ki so predpisana za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev. Če še nimate ocene zdravstvene sposobnosti, boste napoteni na zdravstveni pregled.
Sklenitev pogodbe o opravljanju službe v Civilni zaščiti
Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene praviloma za najmanj 5 let in se lahko podaljšuje za enako ali daljše časovno obdobje.
Načrti zaščite in reševanja