Preskoči na vsebino
Domov Išči po strani
Uprava RS za zaščito in reševanje Dostopnost Navigacija

Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

Ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke:
  • kdo kliče
  • kaj se je zgodilo
  • kje se je zgodilo
  • kdaj se je zgodilo
  • ali je kaj ponesrečencev in koliko
  • kakšne so poškodbe
  • kakšne so okoliščine na kraju nesreče
  • kakšno pomoč potrebujete.

Neeksplodirana ubojna sredstva so sredstva, ki so ostala kot posledica vojnih delovanj na območju Republike Slovenije, in druga prosto ležeča eksplozivna sredstva v naravnem okolju, ki so polnjena z eksplozivnimi zmesmi ter ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Neeksplodirana ubojna sredstva so lahko izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena, prestavljena ali skladiščena.


Neeksplodirana ubojna sredstva v Republiki Sloveniji

Na ozemlju Republike Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.

Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.

Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet.


Kaj so neeksplodirana ubojna sredstva?

Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) so:

  • eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivne snovi: artilerijska zrna, topovske granate, protipehotne in protioklepne mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za iniciranje in detonatorji;
  • posamezni deli sredstev, navedeni v prejšnji točki: telesa, vžigalniki in eksplozivna polnjenja;
  • sredstva za povzročanje požarov: zažigalni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so bili namenjeni povzročanju požarov;
  • sredstva za signalizacijo, osvetljevanje in zadimljenje: pirotehnični izdelki in druga podobna sredstva;
  • eksplozivni materiali: smodnik in razstreliva;
  • kemična bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe.

V Sloveniji so najpogosteje najdeni:

  • ročne bombe,
  • topovski izstrelki,
  • minometne mine.

Kako ravnamo, če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet?

Predvsem je pomembno, da:

  • se ne ustrašimo, ostanemo prisebni in ne povzročamo panike. Od navzočih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja;
  • preprečimo dostop do predmeta, in sicer tako, da zavarujemo kraj najdbe in postavimo opozorilni napis ali kako drugače opozorimo na nevarnost;
  • otrokom onemogočimo dostop do kraja najdbe;
  • se predmeta ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt;
  • kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli;
  • v bližini kraja, kjer je nevarni predmet, ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev;
  • o najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in najdenem predmetu;
    • ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke:
      • kdo kliče,
      • kje je (kraj najdbe),
      • kaj je našel,
      • kakšen je predmet (opis predmeta),
      • ali so ogroženi ljudje in živali.

    Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

    Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) po vsej Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe, med katere spadajo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje teh sredstev, pa tudi usposabljanje pripadnikov za to delo. V enoti je 34 prostovoljcev, ki so posebej izurjeni in izšolani pripadniki civilne zaščite, ki teh sredstev ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje in najdbo sporočijo na številko 112. Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost onesnaženosti z NUS, pripadniki na podlagi vloge občana oziroma pravne osebe izvedejo pregled zemljišča z detektorji kovin ter morebitna odkrita NUS odstranijo in uničijo. Državna enota deluje pod vodstvom Uprave RS za zaščito in reševanje po vsej Sloveniji, organizirana pa je v šest oddelkov (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, Postojna).


    Število intervencij v letu 2022

    Število intervencij

    Število kosov

    Skupna teža v kg
    676 6.911 12.078,20 

    Število intervencij v letu 2021

    Oddelek državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstviŠtevilo intervencijŠtevilo kosovSkupna teža v kg
    DE Notranjska, Postojna2054145,20
    DE Osrednjeslovenska, Ljubljana1684891.870,05
    DE Dolenjska, Novo mesto62561440,61
    DE Zahodnoštajerska, Celje3251191,99
    DE Vzhodnoštajerska, Maribor3070

    234,68

    DE Severnoprimorska, Nova Gorica3422.56810.581,00
    Točka odlaganja: morje000
    Državna enota - skupaj6544.25313.363,53

    Letna statistika za obdobje od 2005 do 2022

    Tabela prikazuje letno statistiko za vse državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za določeno obdobje. Podatki so glede na leto in povprečno število na dan.

    Leto Število intervencij v letu Povprečno število na dan Število kosov v letu Povprečno število kosov na dan Teža v kg v letu

    Povprečna teža v kg na dan

    2005 390 1,10 12.949 35,50 9.559,27 26,19
    2006 329 0,90 12.029 33,00 11.354,10 31,10
    2007 373 1,00 3.597 9,90 6.840,90 18,70
    2008 364 0,90 4.738 13,00 5.938,61 16,30
    2009 363 0,90 10.748 29,60 9.184,79 25,20
    2010 400 1,10 6.110 16,70 10.049,00 27,50
    2011 373 1,00 4.244 11,70 9.670,00 26,50
    2012 406 1,10 5.101 14,00 5.577,03 15,30
    2013 426 1,20 3.961 10,80 7.830,11 21,40
    2014 485 1,30 8.690 23,80 14.543,76 39,80
    2015 477 1,30 7.439 20,40 8.789,02 24,10
    2016 456 1,30 1.749 4,80 6.948,65 19,00
    2017 494 1,30 3.299 9,00 9.474,26 25,90
    2018 477 1,30 3.777 10,35 8.146,64 22,32
    2019 448 1,20 4.077 11,17 7.531,43 20,63
    2020 511 1,40 3.529 9,67 7.878,75 21,59
    2021 654 1,80 4.271 11,70 13.363,53 36,61
    2022 676 1,85 6.911 18,93 12.078,20 33,09

    Zakonodaja na področju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

    Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

    Pravilnik o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

    © 2022 Uprava RS za zaščito in reševanje. Vse pravice pridržane!
     | Izjava o dostopnosti