Opazovanje, obveščanje in alarmiranje
Ključne dejavnosti so odkrivanje in spremljanje nevarnosti, ki pretijo zaradi naravnih in drugih nesreč. Za varnost ljudi je treba poskrbeti, zato zagotavljamo obveščanje in alarmiranje ljudi ter izvajanje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči.
Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja
Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja je namenjen zgodnjemu odkrivanju in spremljanju nevarnosti, ki pretijo zaradi naravnih in drugih nesreč, obveščanju in alarmiranju ljudi ter izvajanju in vodenju zaščite, reševanja in pomoči.
Namen sistema
Glavne naloge sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja so:
- zbiranje, obdelava in posredovanje informacij, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč ter izvajanje drugih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- obveščanje in alarmiranje prebivalcev o pretečih nevarnostih ter posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito,
- obveščanje in aktiviranje reševalcev ob nesrečah ter posredovanje odločitev pristojnih organov vodenja za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.
Obseg sistema
V sistem so vključeni:
- opazovalna omrežja, kot sta Video kras in Vode, ter druga,
- zbirke podatkov državne statistike in javnih evidenc,
- sistem javnega alarmiranja,
- informacijski in komunikacijski sistem,
- enotna evropska številka za klic v sili 112.
Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje
Delujejo neprekinjeno 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Njihove naloge so sprejemanje, obdelovanje in prenašanje klicev v sili na številko 112. Aktivirajo gasilce, službe nujne medicinske pomoči in druge reševalne službe ter obveščajo pristojne inšpekcijske službe. Poleg naštetega pa zagotavljajo tudi informacijsko in komunikacijsko podporo vodenju zaščite, reševanja in pomoči.
Prek centrov za obveščanje se državnim organom in medijem javnega obveščanja prenašajo tudi zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotki ob alarmih ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč.
Prek opazovalnih omrežij, Center za obveščanje Republike Slovenije, spremlja dogajanje v okolju, koordinira reševanja v primeru večjih naravnih in drugih nesreč ter aktivira državne enote. Pripravlja tudi dnevne informativne biltene in statistične podatke o nesrečah in reševanjih, hkrati pa je nacionalna kontaktna točka za izmenjavo podatkov s sorodnimi centri in organizacijami v evropski zvezi in drugih državah.
Sistem javnega alarmiranja
Alarmiranje prebivalstva je organizirano kot enoten sistem javnega alarmiranja, ki je podprt z avtonomnim informacijsko- komunikacijskim sistemom za vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ga organizira tako, da je sistem mogoče upravljati in z njim alarmirati prebivalstvo na lokalni, regijski ali državni ravni.
Za alarmiranje so zadolženi Center za obveščanje Republike Slovenije, regijski centri za obveščanje, pristojne službe v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter gasilske organizacije.
Za alarmiranje zaposlenih in okoliškega prebivalstva so zadolžene tudi pristojne službe v tistih gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi (nafto in njene derivate, energetske pline) ter opravljajo dejavnost, ki predstavlja nevarnost za nesrečo, ki lahko ogrozi okoliško prebivalstvo. Takšne organizacije morajo skladno s predpisi zgraditi alarmne naprave in jih povezati v sistem javnega alarmiranja.
Zasnova sistema javnega alarmiranja v Republiki Sloveniji je hierarhična in obsega tri nivoje: državnega, regijskega in lokalnega (LN).
Podsistemi javnega alarmiranja
Alarmne centrale z ustrezno programsko opremo
Alarmne centrale so računalniki s posebno programsko opremo, namenjeno proženju in preizkušanju siren. Montirane so v Centru za obveščanje Republike Slovenije in v vseh regijskih centrih za obveščanje.
Računalniško omrežje sistema zaščite in reševanja v Sloveniji
Računalniško omrežje sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji je obstoječe računalniško omrežje LAN/WAN, s katerim upravlja Uprava za zaščito in reševanje. V sistemu javnega alarmiranja služi za povezavo alarmnih central.
Radijske vstopne točke v regijskih centrih za obveščanje
Radijska vstopna točka je VHF-radijska naprava DMR (angleško digital mobile radio), ki je povezana v računalniško omrežje zaščite in reševanja. Služi kot strojni in programski vmesnik med alarmno centralo z ustrezno programsko opremo in perifernimi postajami, ki so povezane preko zasebnega digitalnega sistema radijskih zvez.
Zasebni digitalni sistem radijskih zvez
Daljinsko krmiljenje in nadzor nad sistemom javnega alarmiranja deluje preko zasebnega digitalnega sistema radijskih zvez ZARE DMR.
Periferne postaje
Periferna postaja je v sistemu javnega alarmiranja sestavljena iz elektronske sirene, sistema osnovnega napajanja in VHF-radijske postaje z radijskim modemom.
Mobilni sistem javnega alarmiranja
Mobilni sistem javnega alarmiranja omogoča hitro začasno postavitev. Če potreba preide v trajno, ga je treba temu primerno preurediti v fiksni sistem javnega alarmiranja.
Sestavi deli mobilnega sistema so avtomatska opazovalnica, mobilna elektronska sirena in semafor.
Sistem javnega alarmiranja v Sloveniji je v fazi prenove. Na osnovi novele, Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami smo dolžni, postopoma, prenoviti ter prevzeti sistem javnega alarmiranja na lokalnem nivoju. Izvzete so le alarmne naprave, za katere morajo skrbeti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
Splošni alarmni znaki
Opozorilo na nevarnost
Gre za enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč.
Spremljajte radijska in televizijska obvestila o nevarnostih ter ukrepajte skladno z njimi!
- Zvočni posnetek alarmnega znaka za nevarnost
Neposredna nevarnost
Gre za zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Spremljajte radijska in televizijska obvestila o nevarnostih ter ukrepajte skladno z njimi!
- Zvočni posnetek alarmnega znaka za neposredno nevarnost
Konec nevarnosti
Gre za enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.
Vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri preizkusimo sirene z znakom za konec nevarnosti.
- Zvočni posnetek alarmnega znaka za konec nevarnosti
Lokalno posebni alarmni znaki
Neposredna nevarnost nesreče s klorom
Gre za zvok sirene, ki traja 100 sekund (30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene), se uporabi ob uhajanju klora v okolje.
Uporabite osebna zaščitna sredstva in se takoj umaknite v višje kraje v smeri proti vetru.
- Zvočni posnetek alarmnega znaka za neposredno nevarnost nesreče s klorom
Neposredna nevarnost poplavnega vala
Gre za zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund (4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori), se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne.
Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo lahko doseže poplavni val.
Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Brežice, Krško in Sevnica in ga lahko slišite na
- Zvočni posnetek alarmnega znaka za neposredno nevarnost poplavnega vala
Zakonodaja
- Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)
- Uredba o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo
- Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112
- Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja
- Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami