Facebook
Twitter
YouTube

DEJAVNOST ZAŠČITE IN REŠEVANJA ŠIRŠEGA POMENA

Dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena opravljajo gasilske enote širšega pomena.


Definicija

Gasilske enote širšega pomena (GEŠP) opravljajo naloge zaščite in reševanja ob prometnih, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne snovi, nesrečah v daljših avtocestnih in drugih cestnih in železniških predorih, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu ter ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah, pa tudi druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Te naloge GEŠP opravljajo na podlagi sklenjenih pogodb z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje na območju, za katerega so ustanovljene, ter na širšem območju, kadar so poklicane na intervencijo, in sicer tako, da je pokrito celotno območje države. Opravljanje nalog širšega pomena sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje po merilih, ki so določena za opravljanje vseh nalog širšega pomena.


Zasnova in razvoj dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena

Področje zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in ob nesrečah v prometu je zaradi velike pogostnosti in možnosti usodnih posledic za udeležence v nesrečah in za okolje zahtevalo organiziranje (pod)sistema, ki bi ob stalni pripravljenosti primernih sil zagotavljal hitro in strokovno posredovanje v takih primerih. Področje je bilo zasnovano kot dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena, saj je vsebinsko presegalo lokalne interese in omejitve. Zamisli o tem so se pojavile že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Temeljno izhodišče je bilo, da se izvajanje dejavnosti širšega pomena priključi obstoječemu sistemu zaščite, reševanja in pomoči, ki je bilo že ustrezno organizirano ter je imelo infrastrukturo za usklajeno delovanje. Kot najprimernejše sile za izvajanje te dejavnosti so bile tudi na podlagi izkušenj v tujini izbrane gasilske enote, katerih obstoječa organiziranost, pripravljenost in razporejenost so zagotavljale ustrezno odzivnost.

Osnovno organiziranost in delovanje gasilskih enot na podlagi Zakona o gasilstvu v celoti zagotavljajo ustanovitelji, torej lokalne skupnosti z izvajanjem javne gasilske službe. Dodatne stroške za izvajanje razširjene dejavnosti pa je postopoma krila država z dodatnim financiranjem, s katerim se je v najkrajšem možnem času zagotovila posebna oprema, specialistična usposobljenost in ustrezno povečana pripravljenost, potrebna za izvajanje dejavnosti. Z rednim letnim sofinanciranjem se zagotavlja vzdrževanje sistema.

Od uvedbe dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena je minilo že 21 let. V tem obdobju se je dejavnost razvijala organizacijsko, operativno in z vidika sofinanciranja, od prvotne zasnove, ki je predvidevala dodatne naloge 20 gasilskim enotam, do stanja pokritosti celotnega ozemlja Republike Slovenije. Izkazalo se je, da je projekt za uspešno delovanje zahtevnejši, kot se je sprva ocenjevalo, hkrati pa je bil in je še danes velik finančni zalogaj celo na državni ravni. Naloge dejavnosti širšega pomena so se v taki obliki poskusno izvajale dve leti. V tem času je bilo ugotovljeno, da 20 GEŠP ni dovolj za ustrezno pokritost celotnega ozemlja Republike Slovenije, zato je bila sprejeta odločitev o temeljitem povečanju enot GEŠP. Danes v sistemu zaščite in reševanja širšega pomena deluje 45 GEŠP.

Naloge, ki se opravljajo pri dejavnosti širšega pomena, so povezane s posebno opremo in usposobljenostjo izvajalcev (kar pomeni velik finančni delež), hkrati pa zahtevajo boljšo pripravljenost, saj se dogodki, ki terjajo izvajanje te dejavnosti, dogajajo vsakodnevno in so s povečevanjem cestnega prometa vse pogostejši (predvsem zaradi prometnih nesreč). Od hitrosti in strokovnosti posredovanja je nemalokrat odvisno človeško življenje.

Za opravljanje teh nalog bi morale (skladno z načeli sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) skrbeti lokalne skupnosti v okviru javne gasilske službe ali kakšne druge oblike, vendar bi to nedvomno zahtevalo bistveno višja finančna sredstva za občine, pri čemer strokovnost posredovanja vsaj na nekaterih območjih verjetno ne bi dosegala sedanje ravni. Nekatere naloge, predvsem pri nesrečah, povezanih z nevarnimi snovmi, pa praviloma presegajo interese in odgovornost posamezne lokalne skupnosti, saj škoda nastane tudi ali predvsem na širšem območju.


Način delovanja

GEŠP so bile izbrane med obstoječimi teritorialnimi GE glede na primerno teritorialno lego in ustrezno operativno pripravljenost, in sicer so bile izbrane GE najvišje kategorije na svojem operativnem območju, obenem pa so vse tudi osrednje enote v njihovih občinah. GEŠP so razdeljene v tri tipe enot, odvisno od njihovega statusa, velikosti in operativne pripravljenosti. Delujejo v sistemu zvez zaščite in reševanja (ZARE) in se prednostno aktivirajo za naloge, opredeljene v 20. členu Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list Republike Slovenije, št. 92/07).

Zakon o gasilstvu - UPB1 (Uradni list Republike Slovenije, št. 113/05) v 8. členu, v katerem so naštete naloge države na področju gasilstva, določa, da država sofinancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega pomena, predvsem pri nesrečah v prometu, nesrečah z nevarnimi snovmi, pri reševanju na vodi in iz nje ter pri reševanju v avtocestnih predorih. Sofinancira jih Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) na podlagi sklenjenih pogodb z vsako enoto posebej, za določene naloge pa tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), Slovenske železnice (SŽ) in Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC).

Naloge dejavnosti širšega pomena morajo GEŠP opravljati poleg opravljanja nalog javne gasilske službe v svoji lokalni skupnosti in za opravljene intervencije ne smejo izdajati računov.


Naloge dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena in pooblastila GEŠP

Skladno z nalogami dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena imajo GEŠP različna pooblastila za opravljanje nalog, odvisno od značilnosti operativnega območja enote ter operativne sposobnosti enote.


GEŠP POOBLASTILA
  Ceste NS AC predori Železniški predori Dekontaminacija Potapljači (do 10) Potapljači (do 6)
GRC Ajdovščina X X X        
PGD Bled X X          
PGD Bovec X X          
PGE Celje X X X     X  
PGD Cerknica X            
PGD Črnomelj X X          
CPV Domžale X X X        
PGD Gornja Radgona X X X       X
PGD Idrija X X          
PGD Ilirska Bistrica X X          
GARS Jesenice X X X X      
PGD Kamnik X X          
PGD Kobarid X X          
JZGB Koper X X X   X X  
PGD Kočevje X X          
IGD Kovinoplastika Lož   X          
JZGRS Kranj X X       X  
PGE Krško X X       X  
PIGE Nafta - Varovanje in
požarna varnost, d.o.o.
X X          
PGD Litija X X          
GB Ljubljana X X X   X X  
PGD Ljutomer X X          
JZZPR Maribor X X     X X X
PGD Murska Sobota X X X        
PGD Nazarje X X          
JZGRD Nova Gorica X X       X  
GRC Novo mesto X X X       X
PGD Ormož X X          
PGD Postojna X X X        
PGD Ptuj X X         X
PGD Radlje ob Dravi X X          
KGZ Ravne na Koroškem X X          
PGD Ribnica X X          
PGD Steklarna Rogaška X X          
PGD Sevnica X X          
ZGRS Sežana X X          
PGD Slovenska Bistrica X X          
PGD Škofja Loka X X          
PGD Tolmin X X   X      
GZ Trbovlje X X          
PGD Trebnje X X          
PGD Velenje X X          
PGD Zreče X X          
PGD Slovenske Konjice X X X        
PGD Slovenj Gradec X X          

Opomba:
Nekatera pooblastila imajo tudi GE, ki niso GEŠP:
- pooblastilo potapljači (do 6 potapljačev) ima tudi PGD Vuhred;
- pooblastilo za železniške predore imata tudi PGD Bohinjska Bistrica in PGD Semič.