Facebook
Twitter
YouTube

PROSTOVOLJNE SILE

Enote, službe in operativni sestavi društev in drugih organizacij

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje skrbi za aktiviranje in delovanje enot, služb in drugih operativnih sestavov prostovoljnih društev in drugih organizacij na področju zaščite, reševanja in pomoči ter tudi za sofinanciranje prostovoljnih sil. Osnova za sofinanciranje so dogovorjena merila za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot prostovoljcev. Sodelovanje v teh enotah se organizira po načelu prostovoljnega in poklicnega opravljanja nalog.

       
1. Gasilska služba http://www.gasilec.net

Gasilska služba je javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki jo opravljajo gasilske enote, organizirane kot:

Gasilske enote opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih ter tudi druge, predvsem preventivne naloge varstva pred požarom ter določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah (tehnično reševanje ob nesrečah, zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanje na tekočih in stoječih vodah ...).

Gasilstvo je organizirano kot obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno izvajanje zagotavljajo občine in država. Gasilstvo se po namenu loči na teritorialno in industrijsko gasilstvo.

V državi je več kot 1.400 aktivnih gasilskih enot, od katerih je približno 100 industrijskih. V teritorialnih gasilskih enotah, od katerih je
15 poklicnih, deluje več kot 60.000 prostovoljnih operativnih gasilcev in preko 570 poklicnih.

       
2. Gorska reševalna služba http://www.grzs.si

Gorsko reševalno službo kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Gorska reševalna zveza Slovenije s 17 postajami gorske reševalne službe.

Njene naloge so predvsem dajanje prve pomoči in reševanje ponesrečenih v gorskem svetu, reševanje ponesrečenih iz snežnih plazov, iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi v gorskem svetu, sodelovanje pri reševanju z žičnic, visokih objektov in reševanje v drugih zahtevnih terenskih razmerah, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah.

       
3. Jamarska reševalna služba http://www.jamarska-zveza.si

Jamarsko reševalno službo kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Jamarska zveza Slovenije.

Njene naloge so predvsem reševanje ponesrečenih in iskanje pogrešanih v kraških jamah, sodelovanje pri odpravljanju posledic ekoloških nesreč v kraškem podzemlju, opazovanje nevarnosti v kraških jamah ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah skladno z organizacijo in sposobnostmi službe.

       
4. Podvodna reševalna služba http://www.spz.si

Podvodno reševalno službo kot enotno javno službo na območju celotne države za reševanje iz vode organizira Slovenska potapljaška zveza.

Njene naloge so predvsem iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečenih na vodi in iz nje, sodelovanje pri reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ob poplavah ter nesrečah na vodi, sodelovanje pri opravljanju nujnih zaščitnih in drugih del zaradi preprečitve in ublažitve posledic nesreč na vodah.

       
5. Enote reševalcev z reševalnimi psi
pri Kinološki zvezi Slovenije
http://www.kinoloska.si

Kinološka zveza Slovenije oziroma njena Komisija za reševalne pse organizira enote reševalcev z reševalnimi psi, katerih naloge so predvsem iskanje pogrešanih oseb ter iskanje, reševanje in nudenje pomoči preživelim v ruševinah.

       
6. Enote reševalcev z reševalnimi psi
pri Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije
http://www.zrps.org

Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije organizira enote reševalcev z reševalnimi psi, katerih naloge so predvsem iskanje pogrešanih oseb ter iskanje, reševanje in nudenje pomoči preživelim v ruševinah.

       
7. Enote za postavitev začasnih prebivališč pri Zvezi tabornikov Slovenije http://www.scout.si

Zveza tabornikov Slovenije svoje člane organizira v enote za postavitev začasnih bivališč. Njihove naloge so predvsem postavljanje začasnih bivališč za ogrožene prebivalce, sodelovanje pri zagotavljanju življenjskih pogojev v začasnih bivališčih, pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije osebo ziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb.

       
8. Enote za postavitev začasnih prebivališč pri Združenju Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov http://www.zskss.skavt.net

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov organizira enote za postavitev začasnih bivališč, katerih naloge so predvsem postavljanje začasnih bivališč za ogrožene prebivalce, sodelovanje pri zagotavljanju življenjskih pogojev v njih, pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije oseb oziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb.

       
9. Stacionarij in poizvedovalna služba
pri Rdečem križu Slovenije
http://www.rks.si

Rdeči križ Slovenije organizira stacionarij v Mariboru in ekipe za organiziranje stacionarijev v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici ter zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Naloge stacionarijev so predvsem oskrbovanje in negovanje poškodovanih in obolelih, oskrbovanje in negovanje posebej ogroženih prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.) ter nudenje začasne nastanitve.

Rdeči križ Slovenije organizira tudi ekipe za prvo pomoč in enotno poizvedovalno službo na območju države.

       
10. Enota za zagotavljanje zvez pri
Zvezi radioamaterjev Slovenije
http://www.hamradio.si

Zveza radioamaterjev Slovenije zagotavlja predvsem rezervne zveze preko radioamaterskih sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter nevarnostih.

       
11. Opazovalni preleti Aeroklubov Slovenije    

Aeroklubi opravljajo letalske opazovalne prelete požarno ogroženih območij in pomagajo pri odkrivanju onesnaženosti morja, izjemoma pa sodelujejo tudi pri drugih nalogah, na primer kot pomoč gasilcem pri koordinaciji gašenja, pomoč pri iskanju ponesrečenih na težko preglednem terenu ali morju in podobno. Opazovalne prelete izvajajo piloti sedmih letalskih društev:



Prostovoljci v sistemu zaščite in reševanja

     
foto: arhiv URSZR

Organizacije in društva, kot so Gasilska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Potapljaška zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Kinološka zveza Slovenije, Zveza društev in vodnikov reševalnih psov Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Zveza radioamaterjev Slovenije itn., so nevladne organizacije, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, njihovi člani pa predstavljajo večino sil za zaščito, reševanje in pomoč. Prvih pet zgoraj navedenih organizacij ima tudi status javne reševalne službe.


Število prostovoljcev v sistemu zaščite in reševanja

Zap. št. Naziv organizacije, oz. društva Ocena št. vseh članov Št. operat. članov, ki jih
sofinancira URSZR, oz. občine
1 Prostovoljna gasilska društva, GZS 163.000 50.000
2 Gorska reševalna služba, GRZS 750 430
3 Podvodna reševalna služba, SPZ 170 60
4 Jamarska reševalna služba, JZS 110 55
5 Enote reševalcev z reševalnimi psi, KZS 90 44
6 Enote reševalcev z reševalnimi psi, ZVRPS 60 44
7 Enote za postavitev začasnih prebivališč, ZTS 10.000 70
8 Enote za postavitev začasnih prebivališč, ZSKSS 5.000 55
9 Nastanitvene enote in enote prve pomoči, RKS 15.000 102 in 600
11 Enota za zagotavljanje zvez, ZRS 1.100 50
10 Aeroklubi 35
Skupaj 51.545


Sofinanciranje društev in status prostovoljcev

V enotah, službah in drugih operativnih sestavah teh nevladnih organizacij v zaščiti in reševanju delujejo državljani prostovoljno in neprofitno, saj za delo ne dobivajo plačila. Prostovoljci imajo po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami enak status kot pripadniki Civilne zaščite. Država mora prostovoljcem, ki so člani zgoraj naštetih nevladnih organizacij in so predvideni za delovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati razmere za varno in uspešno opravljanje nalog. Zato Uprava RS za zaščito in reševanje sofinancira njihovo delovanje s plačevanjem dela stroškov, glede na ocenjene in dogovorjene potrebe po aktiviranju ob nesrečah. Gre za stroške usposabljanja, opremljanja, obveznega zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja, zdravniških pregledov ter plačila obveznosti do delodajalcev. Stroški so upravičeni, ker njihovi člani brezplačno in prostovoljno opravljali naloge, ki so v javnem interesu in so posebnega pomena za varnost državljanov.

Uprava RS za zaščito in reševanje ima s temi organizacijami sklenjene pogodbe, v katerih so dogovorjene obveznosti prostovoljnih organizacij (urjenje, pripravljenost, interveniranje itn.) in države, in sicer plačevanje sorazmernega deleža stroškov za njihovo delovanje. Denar Uprava RS za zaščito in reševanje zagotavlja iz državnega proračuna, znesek pa je določen z letnimi aneksi k pogodbam.

Poleg zagotavljanja denarja je bistveno, da je pravno urejen tudi status prostovoljnih reševalcev. To je pomembno predvsem zaradi odsotnosti z dela ob intervencijah. Leta 2010 spremenjeni in dopolnjeni Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja status prostovoljnega reševalca, je predpisal refundacije in delno plačevanje stroškov delodajalcu zaradi odsotnosti delavca, ko opravlja naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Predpisal je tudi plačevanje stroškov zaradi bolniške odsotnosti delavca zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri opravljanju nalog zaščite in reševanja.


   
foto: arhiv URSZR