Facebook
Twitter
YouTube

OBČINE V SISTEMU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

   
Bač, 12. november 2014, foto: Jakob Oražem

Temelj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v občinah, saj občine samostojno urejajo in izvajajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. Le-te so skladno z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi med drugim zadolžene za opravljanje nalog na področju gospodarskega razvoja, načrtovanja prostorskega razvoja, opravljanja nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov, urejanje prometa v občini, urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti, vzdrževanje vodovodnih in energetskih komunalnih objektov, požarne varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pomoči in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč ... Prav tako občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

Posebej je treba opozoriti, da so konkretne naloge in pristojnosti občin določene predvsem z zakoni, ki urejajo posamezna področja (na primer Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o varstvu okolja, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o vodah, Zakon o graditvi objektov idr.). Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so naloge občin opredeljene v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakonu o varstvu pred požarom, Zakonu o varstvu pred utopitvami, Zakonu o gasilstvu in Zakonu o Rdečem križu ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.


Pristojnosti občin v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Pristojnosti občin določa 37. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V občinski pristojnosti je urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini, spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih, zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči skladno z enotnim informacijsko-komunikacijskim sistemom zaščite in reševanja, načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite, organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine, določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč, določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena, usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini ter mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Prav tako so določene pristojnosti določene v Zakonu o varstvu pred požarom in Zakonu o varstvu pred utopitvami.

Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Občine v skladu z nacionalnim programom sprejmejo svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.


Prostorsko urejanje

Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju je občina pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. Prostorski razvoj občine se načrtuje z občinskim prostorskim načrtom, z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti pa se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območju občine, če te niso določene v občinskem prostorskem načrtu. Z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč, se pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov uveljavljajo prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi.

Ustrezno urejanje prostora ima velik vpliv na zmanjševanje ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter na samo ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč.


Organizacijski dokumenti

Skladno s predpisi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami mora občina izdelati več organizacijskih dokumentov, med drugimi najmanj:


Ocene ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja

Na podlagi statističnih in evidenčnih podatkov, ocenjene ogroženosti v lokalni skupnosti, občinskega prostorskega načrta, izkušenj preteklih nesreč ter sprejetih regijskih in državnih načrtov zaščite in reševanja župan določi, katere ocene ogroženosti za primere naravnih in drugih nesreč je v občini treba izdelati. Ocene ogroženosti, s katerimi se ugotovi vire nevarnosti oziroma ogrožanja, možne vzroke za nesreče, verjetnost nesreč, stopnjo ogroženosti in možen obseg nesreče, ogrožene občane in njihovo premoženje ter razpoložljive sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, se izdelajo na podlagi Navodila o pripravi ocen ogroženosti in so podlage za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja. Občina za posamezno nesrečo izdela celoten načrt ali del načrta, če je tako določeno z državnim ali regijskim načrtom. Če se v lokalni skupnosti nahaja podjetje, ki je t. i. Seveso zavezanec, lokalna skupnost izdela tudi načrt zaščite in reševanja za nesreče z nevarnimi snovmi.

Pred sprejetjem je treba predloge načrtov in delov načrtov zaščite in reševanja najprej uskladiti na lokalni ravni z vsemi izvajalci nalog in ukrepov, navedenih v načrtu, ter nato na regijski oz. državni ravni z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR). Sprejete občinske načrte zaščite in reševanja mora občina javno objaviti (v praksi jih občina objavi na svoji spletni strani, kjer ima še druge informacije s področja zaščite in reševanja). K načrtom se izdelajo obvezne priloge in dodatki, ki jih določa Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja.

Občina mora skladno s 36. členom Zakona o gasilstvu izdelati operativni gasilski načrt občine, katerega sestavni del je tudi načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot. Operativni gasilski načrt občine izdela gasilsko poveljstvo občine, potrdi ga župan. Načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot občina predloži pristojnemu regijskemu centru za obveščanje.


Občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč

Občina mora imeti organizirane lastne sile za zaščito, reševanje in pomoč skladno s sprejeto oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja, merili, določenimi v Uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter Pravilnikom o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite. Župan vsaki enoti in službi določi kadrovsko in materialno formacijo ter jo nato tudi kadrovsko in materialno popolni. Župan mora imenovati poveljnika in namestnika poveljnika Civilne zaščite ter člane štaba Civilne zaščite občine. Imenovati je treba tudi poverjenike za Civilno zaščito in njihove namestnike. Ostale enote in službe Civilne zaščite se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih opravljajo te enote in službe, ni mogoče opravljati s poklicnimi reševalnimi službami oziroma enotami, službami ali sestavami, ki jih organizirajo društva in druge nevladne organizacije, oziroma gospodarskimi družbami, zavodi ali drugimi organizacijami.

Glavni izvajalec intervencijskih ukrepov in nalog v občini so operativne gasilske enote. Organizacija gasilstva v občini se skladno z merili določi z načrtom varstva pred požarom občine. Na podlagi načrta varstva pred požarom občina zagotavlja sredstva za redno delovanje gasilskih enot, gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme, izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot, gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva, povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva, povračilo škode, povzročene tretjim osebam namenoma ali zaradi velike malomarnosti pri opravljanju nalog gasilstva (pri izvajanju dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ter pri usposabljanju in drugih službenih opravilih, ki so povezana z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami), ter za opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.

V Zakonu o gasilstvu je določeno, da se v letni tripartitni pogodbi o opravljanju javne gasilske službe, sklenjeni med lokalno skupnostjo, pristojno gasilsko zvezo in gasilskim društvom za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter za druge pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih Zakon o gasilstvu določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti.


Občinske rezerve materialnih sredstev

Za izvajanje intervencijskih ukrepov in nalog mora občina zagotoviti, da imajo sile za zaščito, reševanje in pomoč na zalogi dovolj materialnih sredstev, kot so protipoplavne vreče, PVC-folija ali cerade za pokrivanje zemeljskih plazov in poškodovanih ostrešij objektov idr. Ta materialna sredstva se na podlagi rešitev iz načrtov zaščite in reševanja za posamezno nesrečo, v občini sistematično zagotavljajo s srednjeročnim načrtom nabave materialnih sredstev za zaščito in reševanje. Če občina med intervencijskimi ukrepi porabi vse svoje rezerve materialnih sredstev in v času poteka intervencije ne more zagotoviti dodatnih potrebnih materialnih sredstev, lahko zaprosi za pomoč v teh sredstvih URSZR preko pristojne regijske izpostave.


Ocenjevanje škode

Občina mora o posledicah naravne nesreče nemudoma obvestiti pristojni Regijski center za obveščanje. Če občina oceni, da so posledice naravne nesreče tako obsežne, da bo treba izvesti ocenjevanje škode, o prizadetih območjih in ocenjeni višini škode obvesti tudi pristojno izpostavo URSZR, skladno s Postopkovnikom za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah.

Če URSZR na podlagi prejetih obvestil svojih izpostav oceni, da bo škoda presegala 0,3 promila državnega proračuna, izda sklep o začetku ocenjevanja škode. Občine po prejemu omenjenega sklepa preko občinskih komisij za ocenjevanje škode le-to ocenijo in podatke vnesejo v spletno aplikacijo AJDA.


Finančna sredstva iz naslova požarnega sklada

V vsaki lokalni skupnosti župan imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. Odbor se imenuje iz vrst predstavnikov lokalne skupnosti, gasilcev in zavarovalnic. Delo odbora podrobneje določa Poslovnik za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, ki ga sprejme občinski svet. Podlaga za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada so podpisane pogodbe med občinami in URSZR. Sredstva požarne takse se občinam nakazujejo mesečno, mesečni znesek sredstev posamezni občini pa objavi URSZR na svoji spletni strani. Na lokalni ravni s sredstvi požarnega sklada razpolaga zgoraj omenjeni odbor, ki je odgovoren za njihovo transparentno porabo. Odbor letno izdela merila za razdelitev sredstev gasilskim enotam v občini. Sredstva požarnega sklada so strogo namenska in namenjena nabavi gasilske zaščite in reševalne opreme ter nabavi gasilskih vozil na podlagi srednjeročnih programov in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lokalnih skupnosti. Vsi prejemniki sredstev so dolžni letno poročati o porabi sredstev požarnega sklada. V ta namen občinskemu odboru dostavijo poročilo z dokazili (fotokopijami plačanih računov za nabavljeno opremo). Občinski odbor pošlje enkrat letno skupno poročilo o namenski porabi sredstev na URSZR.

Razpolaganje s sredstvi požarnega sklada podrobneje določata Zakon o varstvu pred požarom in Uredba o požarni taksi.


Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč, vodenje intervencij in pokrivanje stroškov intervencij

Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo poveljnik Civilne zaščite, štab Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.

Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo poveljnik Civilne zaščite, štab Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.

Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ter vodenje intervencij temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, Slovenske vojske in Policije, vodijo samostojno njihovi vodje/poveljniki, skladno s pravili stroke in predpisi.

Intervencije na območju občine vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča (vodja intervencije), skladno z zakonom in pravili gasilske službe. Ukazi in navodila vodje intervencije so obvezni za vse gasilce, ki sodelujejo v intervenciji. Za koordiniranje aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči se na mestu nesreče oblikuje vodstvo intervencije, v katerem ima ključno vlogo vodja intervencije.

V primeru velikih požarov in drugih nesreč velikih razsežnosti, ko naloge zaščite, reševanja in pomoči izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, vodja intervencije vodi intervencijo skladno z usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite občine ter štaba Civilne zaščite občine. Štab Civilne zaščite občine praviloma deluje na sedežu občinske uprave, pri čemer mu administrativno-tehnično podporo zagotavlja služba za podporo, v kateri so praviloma zaposleni v občinski upravi, ki prav tako zagotovi sprejem klicev občanov na objavljeno telefonsko številko.

Če je za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč v silah in sredstvih iz sosednje občine, lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije zaprosi sosednjo občino za takšno pomoč. Če je za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč v silah in sredstvih iz regije ali države, lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije preko centra za obveščanje za takšno pomoč zaprosi pristojnega regijskega poveljnika Civilne zaščite oziroma poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.

Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in pristojnemu regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi.

Stroške intervencije, ki se izvaja na območju občine, krije občina.

Stroški intervencije intervencijskih enot in služb, nastali med intervencijo izven območja občine, za katero so ustanovljene, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, če je bila intervencija izvršena na podlagi aktiviranega državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega ali poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.