Požar in starostniki

Podatki kažejo, da je v primeru požara smrtnost starejših večja kot med drugo populacijo. To še zlasti velja za tiste, ki živijo sami, se težje gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, so pozabljivi ipd. Tako pozneje zaznajo požar in se ne morejo pravočasno umakniti na varno.

Kako ravnamo, da bi omejili možnosti za nastanek požara

• Poskrbimo, da površine okoli štedilnikov in peči niso založene in neurejene.


• Med kuhanjem se ne oddaljujemo od štedilnika, saj se pregreta maščoba lahko vžge.


• Vključenih grelnih naprav in prižganih sveč nikoli ne puščamo brez nadzora in jih ne postavljamo v bližino pregrinjal, zaves, lesenih oblog in drugih gorljivih snovi.





• Peči, kaloriferjev, svetil in dimniških cevi nikoli ne prekrivamo z oblačili, krpami ali papirjem.


• Nikoli ne uporabljamo poškodovanih električnih naprav, podaljškov, vtičnic, električnih blazin, likalnikov ipd.


• Vroč pepel vedno odlagamo v negorljive posode.


• Nikoli ne kadimo v postelji.





• Pred spanjem vedno preverimo, če smo ugasnili televizijski in radijski sprejemnik, izklopili premične grelne naprave na plin, tekoča goriva ali elektriko, pogasili odprti ogenj (npr. sveča, kamin).

Kaj storimo, če zagori

• Če naše življenje ni ogroženo, poskušamo sami pogasiti požar, lahko z gasilnikom ali priročnimi gasilnimi sredstvi, kot so npr. voda, pokrovka, odeja.


• Če je v prostoru dim, si usta in nos pokrijemo z vlažnim robčkom.


• Če požara ne moremo pogasiti sami, skušamo čim prej zapustiti prostor in pokličemo na telefonsko številko 112.


• Nikoli se ne vračamo v zadimljen ali goreč prostor, da bi rešili živali, dokumente in druge vredne predmete.

Številko 112 pokličemo, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali Policijo. Številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona (tudi če je račun prazen) v vseh državah Evropske unije.