Facebook
Twitter
YouTube
VARSTVO PRED POŽAROM

Varstvo pred požarom


Področje varstva pred požarom ureja Zakon o varstvu pred požarom (UPB1, Uradni list RS, št. 3/2007). Varstvo pred požarom obsega organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.

Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Za zagotovitev ciljev je potrebno ustrezno načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom, odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja ter učinkovito gašenje požara. Prav tako je potrebno zagotoviti varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja, škodljive posledice požara ali eksplozije pa preprečiti ali vsaj zmanjšati.

Med dejavnosti in ukrepe, ki jih ureja področje varstva pred požarom spadajo raziskovanje, izobraževanje, usposabljanje, načrtovanje ukrepov, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in drugo.

Dejavnosti varstva pred požarom se opravljajo kot neobvezna ali obvezna javna služba na državnem in lokalnem nivoju.

Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da v največji možni meri preprečijo nastanek požara oziroma, da ob požaru omejijo njegovo širjenje. Delimo jih na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Med preventivne ukrepe spadajo vsi gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara in ob njegovem nastanku zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.

Aktivni ukrepi so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara (npr. sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru).

Programiranje in raziskovanje

Do sedaj se je največ raziskovalnih nalog nanašalo na prostorske, gradbene in tehnične ukrepe z vidika varstva pred požarom . Tudi v prihodnje bo potrebno veliko skrb posvetiti zlasti izboljšanju ukrepov za zaščito, preprečevanje in širjenje požarov ter razvoju sodobnih metod in tehnologij za povečanje požarne varnosti.

Razvojno in raziskovalno delo s področja varstva pred požarom se deloma financira s sredstvi Uprave RS za zaščito in reševanje, največji delež pa je zagotovljen iz sredstev požarne takse. Za načrtovanje uporabe teh sredstev je na ravni države zadolžen Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, ki ga imenuje vlada. V odbor so, poleg predstavnika Uprave RS za zaščito in reševanje, vključeni predstavniki prostovoljnih in poklicnih gasilcev, člani s področja raziskovalne, zavarovalniške, šolske in gospodarske dejavnosti.

Izobraževanje in usposabljanje

Vsebine s področja varstva pred požarom se posredujejo v osnovnem, srednjem in visokošolskem izobraževanju. V okviru meseca požarne varnosti po šolah potekajo številne dejavnosti, ki prikazujejo nevarnost požarov in pravilno ukrepanje v primeru izbruha požara.

Zakonodaja predpisuje, da morajo biti tudi vsi zaposleni usposobljeni za varstvo pred požarom, za kar mora poskrbeti delodajalec, zlasti ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, razporeditvi na drugo delo ali ob spremembi oziroma uvajanju nove tehnologije.

Ukrepi varstva pred požarom

Požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije (ureja Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/2007)

1. Splošni ukrepi varstva pred požarom

a) Požarni red
Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov morajo izdelati požarni red za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov na področju 1 Stavbe. Izjeme so navedene v 2 členu Pravilnika o požarnem redu.

b) Požarni načrt
Požarni načrt se izdela za objekte za katere je potrebno izdelati požarni red in je izpolnjen eden od pogojev, da v objektu obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene ogroženosti oziroma je v objektu hkrati lahko več kot 100 ljudi.

c) Načrt evakuacije
Načrt evakuacije se izdela za objekte za katere je potrebno izdelati požarni red in je izpolnjen eden od dveh pogojev, in sicer, da v objektu obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene ogroženosti ali da je v objektu hkrati lahko več kot 100 ljudi. Ne glede na prej navedena pogoja, so določene stavbe za katere je izdelava načrta evakuacije obvezna in je obvezno tudi, da je izobešen na vidnem mestu v vsaki sobi ali v prostoru, predpisan je tudi jezik v katerem mora biti ob določenih pogojih izdelan načrt evakuacije.

Za označevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom ter vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, za označevanje izhodov iz prostorov in objekta, smeri evakuacije v objektu, zbirnega mesta za evakuirane, je pri izdelavi požarnega načrta in načrta evakuacije treba upoštevati Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov (Uradni list RS, št. 138/04). Poleg pravilnika je pripeta razširjena priloga z naborom znakov, ki so objavljeni v Uradnem listu in znakov, ki so najpogosteje uporabljeni pri projektiranju. Priloga je narejena v PDF formatu - za pregledovanje in tisk na tiskalniku. Priloga je narejena tudi v DWG formatu, ki je posebej prirejena za vse projektante in njihovo neposredno uporabo. Prilogo prenesete v stisnjenem formatu na svoj računalnik z naslova LEGENDA ZNAKOV.

d) Odgovorne osebe
Za varstvo pred požarom v stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih je odgovoren lastnik ali uporabnik. Če sam nima ustreznega znanja s tega področja, lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti za to usposobljeno fizično ali pravno osebo. Vrste, način, periodičnost in programe usposabljanja ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne ali fizične osebe za usposabljanje zaposlenih določa Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/1995).

e) Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom
V stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih mora biti nameščena predpisana oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je potrebno vzdrževati in preizkušati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalcev. Področje urejajo naslednji pravilniki:

  • Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (Uradni list RS, št. 108/2004 in 116/2007)
  • Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/1995)
  • Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Uradni list RS, št. 45/2007)
  • Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/2007)
  • Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/2007)
  • Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Uradni list RS, št. 67/2005)
  • Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/2005 in 132/2006)
  • Za izvajanje Pravilnika o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Uradni list RS, št.: 67/2005), smo, z namenom lažjega in hitrejšega načina določitve števila gasilnikov, pripravili podlago za izračun v Excelovem programu. Predstavljeni so tudi trije informativni primeri izračuna gasilnikov. IZRAČUN ŠTEVILA GASILNIKOV.

    Pri določitvi števila gasilnikov je potrebno upoštevati tudi druge kriterije, ki jih določajo:
    - Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (namestitev, oddaljenost med gasilniki, požarna nevarnost, izbor različnih gasil itd.)
    - Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, (Uradni list RS, št.: 31/04, 10/05 in 83/05)
    - Tehnične smernice TSG-1-001:2007, Požarna varnost v stavbah

    Za morebitne napake pri izračunu URSZR ne prevzema odgovornosti!

    f) Požarna straža
    Požarno stražo, ki jo lahko izvajajo gasilci, v določenih primerih pa tudi za gašenje usposobljena oseba, je potrebno organizirati v naslednjih primerih:
    - ob pretakanju količine nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi ali gorljivih plinov,
    - ob varjenju ali uporabi odprtega plamena v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila,
    - ob javnih shodih ali prireditvah, kjer obstaja nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije,
    - ob razglasitvi povečane nevarnosti požarov v naravnem okolju (lokalna skupnost, lastnik ali upravljalec gozda ali drugega zemljišča).

    2. Posebni ukrepi varstva pred požarom

    Posebne ukrepe varstva pred požarom v naseljih ali naravnem okolju lahko predpiše ali razglasi vlada ali minister. Lokalna skupnost lahko predpiše ali razglasi posebne ukrepe le na svojem območju.

    V času povečane požarne ogroženosti in ob velikih požarih v naselju oziroma naravnem okolju pristojni organi prebivalstvo opozarjajo in dajejo napotke, lahko pa tudi prepovejo izvajanje določene dejavnosti

    Načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom

    Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov varstva pred požarom je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa:
    - zmanjšanje možnosti nastanka požara,
    - pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru,
    - varen umik ljudi, živali in premoženja,
    - omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru,
    - učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objekta,
    - zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.

    Pri načrtovanju prostorskih planskih aktov je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebne odmike med objekti, poti za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Prav tako je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih in vplive obstoječih in novih industrijskih objektov ter tehnoloških procesov (Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje požarne ogroženosti, Uradni list RS, št. 70/96 in 5/97).

    Tudi pri projektiranju, gradnji in rekonstrukciji objektov je potrebno upoštevati pravila požarno varne gradnje. Naprave, napeljave, izdelki, elementi ter sklopi nosilnih konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni in izdelani iz materialov, ki zagotavljajo požarno varnost.

    Pri prevozu ali ravnanju s požarno nevarnimi snovmi je potrebno s preventivnimi ukrepi zmanjšati možnost nastanka požara, če pa že pride do njega, je potrebno ukrepati tako, da bo zagotovljeno varno reševanje in da bo škoda ob požaru čim manjša.

    V naravnem okolju je potrebno načrtovati in izvajati preventivne ukrepe zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih.

    Upravna organiziranost varstva pred požarom

    Splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom izvaja Uprava RS za zaščito in reševanje. Sodeluje pri usmerjanju in usklajevanju razvojnih in strokovno tehničnih nalog, opravlja naloge, povezane z organizacijo, načrtovanjem, delovanjem in razvojem dejavnosti, koordinira delo povezano s pripravo podzakonskih predpisov ter načrta zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi.

    Nadzor dejavnosti izvaja Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

    Financiranje varstva pred požarom

    Varstvo pred požarom se financira iz:
    1. proračuna RS
    2. proračunov lokalnih skupnosti
    3. prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb
    4. drugih virov.

    Požari v naravnem okolju

    Glavni posredni vzrok požarov v naravnem okolju je pretoplo in presuho vreme, glede načina povzročitve pa so na prvem mestu malomarnost, neprevidnost in nevednost ter naravni pojavi. Glede obsega in števila požarov najbolj izstopajo občine submediteranskega dela države.
    Sistem ureja Uredba o požarih v naravnem okolju. Uprava RS za zaščito in reševanje, skupaj z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom RS za gozdove, ugotavlja in razglaša veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na posameznem področju.

    Stopnje požarne ogroženosti so:
    1. zelo velika
    2. velika
    3. srednja.

    Ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

    - kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj
    - puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

    Ob veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti mora občina na svojem območju organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.

    Požari na gradbenih objektih

    Vzroki požarov na gradbenih objektih so največkrat samovžig saj v dimnikih, iskrenje iz dimnika, kuhanje, okvare ter nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav. V industrijskih objektih pa je na prvem mestu brušenje, varjenje, trenje in pregrevanje. Tovrstni požari običajno povzročijo veliko materialno škodo, predvsem uničujoči požari v industriji. Po načinu povzročitve pa so daleč na prvem mestu malomarnost, neprevidnost in nevednost.

    Seznami pooblaščenih izvajalcev

  • Seznam pooblaščenih izvajalcev za vzdrževanje gasilnikov
  • Seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij
  • Seznam pooblaščenih izvajalcev za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite
  • Seznam pooblaščenih izvajalcev za izvajanje požarnega varovanja
  • Seznam pooblaščenih izvajalcev za izvajanje ukrepov varstva pred požarom