Facebook
Twitter
YouTube

Mednarodni projekti na področju telekomunikacij

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sodeluje v več evropskih razvojnih projektih na področju telekomunikacij, kot sokreator in kot uporabnik.


Projekt U-2010


V okviru razvojno-raziskovalnega projekta U-2010 (http://www.u-2010.eu/) smo v vlogi končnega uporabnika rešitev, ki so se s projektom razvijale, usmerjali razvoj telekomunikacijskih sistemov za zaščito in reševanje, ki temeljijo na protokolu IPv6, nasledniku protokola IPv4. IPv6 podpira večji naslovni prostor, večjo mobilnost in zagotavlja večjo varnost v računalniškem omrežju.


Projekt MONET


V okviru projekta sedmega okvirnega razvojnega programa Evropske komisije MONET (http://monet.tekever.com) smo sodelovali pri razvijanju in testiranju mehanizmov za optimizacijo zankastih in satelitskih omrežij za reševalne službe. To so fleksibilna komunikacijska omrežja, ki se na mestu nesreče vzpostavijo hitro, enostavno in zanesljivo ter omogočajo komunikacijo med reševalci in dostop do internetnega omrežja.


Projekt AlpSAR

 

V okviru Finančnega inštrumenta civilne zaščite smo slovenske in italijanske gorske reševalce opremili z najsodobnejšo informacijsko-komunikacijsko opremo, ki obsega ročne komunikatorje za reševalce, robustna notesnika za vodje intervencije in prenosni satelitski komunikator. Področje satelitskih komunikacij je v vzponu, saj so v prvih urah in celo dnevih po večji nesreči zelo pogosto edino komunikacijsko sredstvo. Razvite aplikacije vodjem intervencije in reševalcem omogočajo sledenje in orientacijo v enotnem tridimenzionalnem geografskem informacijskem sistemu na območju Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, omogočajo pa tudi prenos slike in govora.


Projekt GIO EMS

 

Rezultat dveh projektov, SAFER in LINKER, je sistem hitrega kartiranja v primeru naravnih in drugih nesreč, imenovan sistem GIO EMS (Emergency Response Service - Mapping). Sistem oziroma storitev GIO EMS omogoča tistim, ki se ukvarjajo z naravnimi in drugimi nesrečami ter humanitarnimi krizami, natančne geoprostorske podatke, pridobljene s satelitskim daljinskim zaznavanjem, in tudi to, da jih dopolnjujejo s podatki iz drugih virov. Sistem se najpogosteje uporablja ob večjih potresih, poplavah, cunamijih, viharjih, industrijskih nesrečah in v primerih humanitarnih kriz.

Sistem GIO EMS je začel delovati 1. aprila 2012 in omogoča pridobivanje podatkov daljinskega zaznavanja za območje celotne zemeljske oble. Zahtevo za storitev GIO EMS lahko sproži le registrirani uporabnik, za Slovenijo je to Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V Sloveniji smo sitem hitrega kartiranja prvič uporabili septembra 2013 ob hudih poplavah v Ljubljanski kotlini in Posavju, ko je bil še v poskusni uporabi.

GIO EMS sistem deluje na dva načina: hiter način (rush) in t. i. nehiter način (non-rush).

Hitri način delovanja (24/7) se sproži na zahtevo registriranega uporabnika in zagotavlja storitev hitro, od nekaj ur do največ nekaj dni. Rezultati so standardizirani in na voljo v treh kategorijah: referenčne karte (pred nesrečo), razmejitvene karte (po nesreči - prve analize, ocena prostorske razsežnosti nesreče) in razločitvene karte (podrobnejše analize, prve ocene poškodovanosti).

Nehitri način delovanja poteka podobno, le da je čas dostave rezultatov daljši, do 60 dni.

Proces aktivacije omogoča obdelavo več zahtev hkrati in se koordinira v eni sami 24/7/365 točki - Centru za koordinacijo in odziv na nesreče (Emergency Coordination and Response Centre - ERCC) pri Generalnem direktoratu za humanitarno pomoč in civilno zaščito (DG ECHO) v Bruslju. Spletna stran storitve: http://emergency.copernicus.eu/mapping.