Facebook
Twitter
YouTube

OCENJEVANJE ŠKODE PO NARAVNIH NESREČAH

   
foto: arhiv URSZR

Skoraj ne mine leto, da ne bi bili priča vse pogostejšim in hujšim naravnim nesrečam (suša, poplave ...), ki povzročajo zelo veliko škodo na kmetijskih pridelkih in stvareh ter infrastrukturi.

Za ocenjevanje škode imamo v Republiki Sloveniji od leta 2004 podrobno razčlenjene postopke na vseh treh ravneh organiziranosti - države, regij in občin. Z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode so določeni tako posamezni obrazci kot tudi ceniki.

Ocena škode na kmetijskih pridelkih in stvareh se ocenjuje na podlagi:

Oškodovanci prijavijo škodo na predpisanih obrazcih, in sicer na: Občinsko komisijo imenuje župan s sklepom, in sicer izmed strokovnjakov po posameznih področjih. Lahko imenuje dve komisiji: eno za oceno škode na kmetijskih pridelkih, drugo za oceno škode na stvareh.

Regijsko komisijo imenuje Vlada Republike Slovenije s sklepom, in sicer izmed strokovnjakov po posameznih področjih.

Državno komisijo imenuje Vlada Republike Slovenije s sklepom, in sicer izmed strokovnjakov po posameznih področjih.

Prijavljeno škodo preverijo regijske komisije in državna komisija za ocenjevanje škode. Vse komisije sestavljajo strokovnjaki kmetijske in gradbene stroke, predstavniki ministrstev ter drugi strokovnjaki.

Državna komisija za ocenjevanje škode pripravi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih in končno oceno škode na stvareh ter ju pošlje Vladi Republike Slovenije, ki ju potrdi, če škoda presega 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) naloži, da pripravi programa odprave posledic škode.

MKGP pripravi program za odpravo posledic škode na kmetijskih pridelkih, potrdi pa ga Vlada Republike Slovenije. Na podlagi ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov vlade o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravi program za odpravo posledic škode na stvareh, potrdi pa ga Vlada Republike Slovenije. Na podlagi ocene škode, programa odprave posledic škode na stvareh in sklepov vlade o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna MOP izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode na stvareh.

Zgibanka Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah


Aplikacija za ocenjevanje škode AJDA

Spletna aplikacija na ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in na stvareh AJDA omogoča enotno rešitev za vse občine, enotno obdelavo predpisanih obrazcev, zmanjšanje napak pri obdelavi podatkov, medobčinsko sodelovanje, odpravo pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti, uporabnikom prijaznejše in enotnejše okolje za delo, centraliziran sistem za spremljanje vlog po posameznih občinah in postopkih, vsem ravnem uporabnikov enako in sprotno posodabljanje podatkov.

AJDA ponuja vrsto različnih obdelav in izpisov vnesenih podatkov. Z uvedbo na dogodku temelječega seznama poškodovanih kmetijskih kultur in določitvijo praga največje poškodovanosti sta se onemogočila vnos kmetijskih kultur, ki niso bile poškodovane, in vnos nerealnih odstotkov poškodovanosti kmetijskih kultur. Na podlagi KGM-MID se izpišejo vsi podatki oškodovanca in vse njegove poškodovane površine. V AJDO so vneseni podatki o članih občinskih komisij; s tem sta omogočena njihov izpis na obrazcih in pregled nad usposabljanjem. Ob odprtju nove vloge v tekočem letu se za oškodovanca v AJDI prikaže podatek o njegovih morebitnih prejšnjih vlogah. Zaradi povezav z drugimi registri ni mogoče pridobiti sredstev iz več virov za isto kulturo, saj Evropska komisija dovoli le enkratno državno pomoč oškodovancem. Prav tako sta pri prejemu in obdelavi obrazcev zagotovljena izpis podatkov oškodovanca na uradnem obrazcu ter izpisi raznih zbirnikov (po oškodovancih, kulturah, vrsti objekta, vrsti nesreče, občini). Zaradi povezave z RPE se v AJDI izpišejo točni naslovi oškodovancev. S pomočjo enotnih cenikov je zagotovljen natančen izračun škode.

Pri izdelavi AJDE so se upoštevali predlogi takratnega MKGP, takratnega MOP in Skupnosti občin Slovenije, prav tako zakonodaja.

AJDA povezuje podatkovne zbirke v državni upravi, kot so zbirke podatkov iz RKG (GERK ...), zbirke podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (register prostorskih enot, zemljiški kataster, kataster stavb ...), PRS ...

Zbirka izhodnih podatkov se po vnaprej pripravljenem protokolu elektronsko prenese na MKO, s tem pa je omogočena hitrejša priprava programov za odpravo posledic škode, kar obenem pripomore k skrajšanju časa za izplačilo državne pomoči oškodovancem.


   
foto: arhiv URSZR