Facebook
Twitter
YouTube

Prostorsko načrtovanje


Prostorsko načrtovanje je načrtovanje prostorskih ureditev. Njegov cilj je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področju varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Posege v prostor in prostorske ureditve je treba načrtovati tako, da se omogočajo trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita ter gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere, prostorsko usklajena in med seboj dopolnjujoča se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, prenova obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega, ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, sanacija degradiranega prostora, varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino, zagotavljanje zdravja prebivalstva, funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Uprava RS za zaščito in reševanje je eden izmed nosilcev urejanja prostora. Pri pripravi državnih, medobčinskih in občinskih prostorskih aktov sodeluje z izdajo smernic ter mnenj s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom, ki jih izdaja na podlagi trinajste alineje prvega odstavka 102. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 ? UPB in 97/10) in 8. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 ? UPB, 9/11 in 83/12).

Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se pri načrtovanju ter urejanju prostora in naselij ter graditvi objektov uveljavljajo, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Nekatere vsebine, na primer s področja zagotavljanja varnosti pred poplavami, erozijo, plazovi, onesnaževanjem voda in potresom, so v pristojnosti drugih ministrstev, so pa ukrepi z njihovega področja pomembni, saj se tako zmanjšajo posledice nesreč ali pa se preprečijo.

Za potrebe zaklanjanja prebivalstva pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v določenih objektih na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10000 prebivalci gradijo zaklonišča osnovne zaščite, v vseh objektih pa je treba etažno ploščo nad najnižjo etažo zgraditi tako, da preprečuje rušitev. Lokalne skupnosti morajo za naravne in druge nesreče predvideti tudi površine za pokop več ljudi in živali, deponijo ruševin in evakuacijo.

Pri pripravi prostorskih aktov je treba upoštevati tudi zahteve za zagotavljanje varstva pred požarom. Pri tem je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebne odmike med objekti ali protipožarne ločitve, dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Uprava RS za zaščito in reševanje je pripravila ter objavila splošne smernice s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom za pripravo državnih, medobčinskih in občinskih prostorskih aktov.