Facebook
Twitter
YouTube

Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS)

     
foto: arhiv URSZR


Neeksplodirana ubojna sredstva v Republiki Sloveniji


Mesta najbolj pogostih najdb NUS v Republiki Sloveniji


Na ozemlju Republike Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.

Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.


minometna mina
 
topovski izstrelek
 
ročna bomba



minimetna mina
 
topovski izstrelek
 
izstrelki raketometa

foto: arhiv URSZR

Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet.


Kaj so neeksplodirana ubojna sredstva (NUS)

Neeksplodirana ubojna sredstva so:

V Sloveniji so najpogosteje najdeni:




minometne mine
 
topovski izstrelki
 
ročne bombe


Kako ravnamo, če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet

Predvsem je pomembno, da:

  • se ne ustrašimo, ostanemo prisebni in ne povzročamo panike. Od navzočih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja;

  • preprečimo dostop do predmeta, in sicer tako, da zavarujemo kraj najdbe in postavimo opozorilni napis ali kako drugače opozorimo na nevarnost;

  • otrokom onemogočimo dostop do kraja najdbe;

  • se predmeta ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt;

  • kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli;

  • v bližini kraja, kjer je nevarni predmet, ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev;

  • o najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in najdenem predmetu;

  • ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke:
    • kdo kliče,
    • kje je (kraj najdbe),
    • kaj je našel,
    • kakšen je predmet (opis predmeta),
    • ali so ogroženi ljudje in živali.


Znak lahko dobite na tem naslovu

Izvirna pravila uporabe znaka

Shema ukrepanja ob najdbi ali sumu obstoja NUS



   
foto: arhiv URSZR