Facebook
Twitter
YouTube

Varstvo pred požari

   
foto: Jakob Oražem, arhiv URSZR

Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz - UPB1, Uradni list RS, št. 3/07, 9/11 in 83/12) ureja organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.

Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. To lahko dosežemo z ustreznim načrtovanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov, s pravočasnim odkrivanjem in obveščanjem, z omejitvijo širjenja požara ter učinkovitim gašenjem. Prav tako je treba zagotoviti varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja in preprečiti ali pa vsaj zmanjšati škodljive posledice požara ali eksplozije.

Dejavnosti varstva pred požarom so:


Te dejavnosti lahko izvajajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje oziroma gasilske enote kot obvezno ali neobvezno javno službo.

Upravna organiziranost varstva pred požarom

Splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Sodeluje pri usmerjanju in usklajevanju razvojnih in strokovno-tehničnih nalog, daje smernice in mnenja k prostorskim aktom, opravlja naloge organiziranja in načrtovanja dejavnosti, usklajuje delo pri pripravi podzakonskih predpisov ter pri pripravi načrta zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje od 1. 1. 2013 ne izdaja soglasij k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov. Pristojnost za izdajanje soglasij je bila preklicana s spremembo Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-D, Uradni list RS, št. 83/12).

Podzakonski predpisi


Financiranje varstva pred požarom

Varstvo pred požarom se financira iz proračuna Republike Slovenije, iz proračunov lokalnih skupnosti ter iz prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb.

Nadzor

Nadzor dejavnosti opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Raziskovanje

Raziskovalni in razvojni projekti s področja varstva pred požarom se deloma financirajo s sredstvi Uprave RS za zaščito in reševanje, največji delež pa je zagotovljen iz sredstev požarne takse. Vlada imenuje Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, v katerem poleg predstavnika Uprave RS za zaščito in reševanje sodelujejo tudi predstavniki prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter predstavniki raziskovalne, šolske in gospodarske dejavnosti. Seznam nalog je objavljen na spletni strani (povezava na seznam nalog).

Izobraževanje in usposabljanje

Vsebine s področja varstva pred požarom se posredujejo v osnovnem, srednjem in visokošolskem izobraževanju. Za varstvo pred požarom morajo biti usposobljeni tudi vsi zaposleni ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, razporeditvi na drugo delo ali ob spremembi oziroma uvajanju nove tehnologije. Za usposabljanje mora poskrbeti delodajalec.


   
foto: arhiv URSZR

Načrtovanje ukrepov varstva pred požarom

Ukrepe varstva pred požarom je treba načrtovati pri pripravi prostorskih aktov, graditvi objektov, ravnanju s požarno nevarnimi snovmi ter v prometu in naravnem okolju.

Pri pripravi prostorskih aktov je treba zagotoviti razmere za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebne odmike med objekti, dostope, dovoze in delovne površine za reševalna vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevati je treba tudi požarna tveganja, ki lahko povečajo možnost nastanka požara v naseljih (npr. uporaba požarno nevarnih snovi ali tehnoloških postopkov).

Pri projektiranju, gradnji in rekonstrukciji objektov je treba upoštevati pravila požarno varne gradnje. Naprave, napeljave in drugi elementi morajo biti narejeni iz materialov, ki zagotavljajo požarno varnost.

Z ustreznimi preventivnimi ukrepi je treba zmanjšati možnost nastanka požara, če pa že pride do njega, je treba zagotoviti varno reševanje in ukrepanje.

Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da, kolikor je mogoče, preprečijo nastanek požara oziroma da ob požaru omejijo njegovo širjenje. Delimo jih na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Preventivni ukrepi so vsi gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost nastanka požara, če pa do njega pride, zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.

Aktivni ukrepi so vsi tehnični in organizacijski ukrepi za gašenje požara, npr. sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru.

Požarni red je dokument, ki ga je treba pripraviti za nekatere objekte, ki so določeni s predpisi (CC-SI - klasifikacija vrst objektov), kot so na primer večstanovanjske, gostinske, poslovne, trgovske in industrijske stavbe. Če se v teh objektih lahko hkrati zadržuje več kot 100 ljudi ali je požarna ogroženost najmanj srednja, je treba zanje narediti tudi požarni načrt in načrt evakuacije.

Požarni načrt je grafični prikaz objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem.

Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta, ki prikazuje možnost urejenega gibanja ljudi ob požaru in drugi nevarnosti na varen kraj. Vrisani so položaj posameznega prostora, točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto in položaj naprav ter opreme za gašenje požara.

Požarna straža je preventivni ukrep, ki ga lahko izvajajo gasilci, v nekaterih primerih pa tudi za gašenje usposobljene osebe. Požarno stražo je treba organizirati pri pretakanju več kot 10 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov, pri varjenju, uporabi odprtega plamena ali orodja, pri katerem se iskri in obstaja nevarnost za izbruh požara. Prav tako mora biti požarna straža organizirana na javnih shodih ali ob razglašeni povečani požarni ogroženosti.

Oprema in naprave za varstvo pred požarom (npr. gasilni aparati, hidranti, vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite) so skladno s predpisi nameščene v stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih. Vse naprave morajo biti preizkušene in redno vzdrževane, kar lahko izvajajo le pooblaščeni izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

Požari v naravnem okolju

Večino požarov v naravnem okolju povzroči človek zaradi malomarnosti ali nevednosti. Najpogostejši vzroki za nastanek požarov v naravi so požiganje ter kurjenje in sežiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov, odlaganje vročega pepela ali gorljivih materialov. Pri kurjenju in sežiganju v naravnem okolju mora biti kurišče urejeno in zavarovano. To pomeni, da je obdano z negorljivim materialom, okolica pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Kadar je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, sta kurjenje in sežiganje v naravnem okolju prepovedana. Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost razglaša Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali lokalna skupnost. Ko je razglašena požarna ogroženost, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje obvešča javnost in pristojne organe, opozarja na nevarnost nastanka požarov ter posreduje navodila in ukrepe za varstvo pred požarom v naravnem okolju.

Požari na objektih

Požari na objektih običajno povzročijo veliko materialno škodo, še zlasti v industriji. Najpogosteje do njih pride zaradi malomarnosti, neprevidnosti ali nevednosti. Največ požarov na objektih nastane zaradi samovžiga saj v dimnikih, kuhanja in okvar ter nepravilnega delovanja električnih in grelnih naprav. V industrijskih objektih so najbolj pogosti vzroki za nastanek požara brušenje, varjenje in pregrevanje.

   
foto: arhiv URSZR