Facebook
Twitter
YouTube

INTERVENCIJE OB NESREČAH Z NEVARNIMI SNOVMI

   
foto: arhiv URSZR

V Sloveniji nas obkroža približno 350.000 ton različnih nevarnih snovi. Od tega jih je 95 odstotkov v tekočem, 4 odstotke v trdnem in le 1 odstotek v plinastem stanju. Vnetljivih nevarnih snovi je okoli 85 odstotkov, prevladujejo pa tekoče vnetljive snovi, nafta in naftni derivati. Med kislinami so najbolj pogoste klorovodikova, žveplova in dušikova kislina. Pri bazah ali lugih pa se najpogosteje srečujemo z natrijevim hidroksidom.
Gasilci na leto opravijo od 600 do 700 intervencij zaradi nesreč z nevarnimi snovmi oziroma zaradi onesnaženega okolja. V več kot 90 odstotkih primerov imajo opravka z naftnimi derivati.


Enote za posredovanje

Za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi kemičnimi snovmi in v primerih radiološke, kemijske ali biološke ogroženosti imamo opremljenih in usposobljenih več kot 1000 gasilcev, pripadnikov 43 gasilskih enot širšega pomena (GEŠP).

Enote so razdeljene v več kategorij, ki se med seboj razlikujejo po opremljenosti. Število pripadnikov posamezne enote je odvisno od ogroženosti zaradi nesreč z nevarnimi snovmi in od konfiguracije terena. Za tovrstne nesreče je treba zagotoviti intervencijski čas do 30 minut. Povprečni intervencijski čas je v Sloveniji 15 minut, kar je zaradi razgibanosti terena, cestnih povezav in razpršenosti kemične industrije dosežek, ki ga nima marsikatera bolj razvita država.


Opremljenost enot

Oprema, postopki posredovanja, izobraževanje in usposabljanje enot za posredovanje je skladno z mednarodnim sistemom PIRS (preprečiti, izolirati, rešiti, sanirati). Glede na to, da je v uporabi, proizvodnji, transportu in skladiščenju vedno več kemikalij ter pripravkov, je iz leta v leto več tudi potrebne osebne in skupne opreme.


Osebna oprema pripadnikov gasilskih enot širšega pomena

Osebna oprema vključuje čelado za zaščito glave in vizir za zaščito oči, respiratorje, zaščitne maske ali izolirne dihalne aparate za zaščito dihal, rokavice za zaščito rok, gasilsko obleko ustrezne kategorije (od 1. do 4.) za zaščito telesa in škornje za zaščito nog. Izbira opreme je odvisna od fizikalno-kemijskih lastnosti nevarnih snovi in njihovega vpliva na zdravje ljudi.


Skupna oprema gasilskih enot širšega pomena

Skupna oprema so kompleti za detekcijo, identifikacijo, tesnjenje, prečrpavanje, vpijanje, nevtralizacijo in sanacijo okolja, onesnaženega z nevarnimi snovmi.

Za ugotavljanje radiološke kontaminiranosti in uspešnosti tovrstne dekontaminacije so enote opremljene s 43 radiološkimi detektorji PDS100 G/ID, za merjenje prejetega odmerka ionizirajočega sevanja na intervencijah pa tudi z 61 elektronskimi poveljniškimi dozimetri RAD-60, s katerimi lahko poveljujoči operativne skupine med intervencijo ves čas spremlja prejeti odmerek ionizirajočega sevanja intervencijske skupine.


Sistem dekontaminacije

V Sloveniji imamo od leta 2013 sistemsko urejeno dekontaminacijo ranjenih in poškodovanih oseb ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Uprava RS za zaščito in reševanje je oblikovala koncept, zagotovila opremo in izobrazila ter usposobila pripadnike enot za posredovanje. Določila je tudi najpomembnejše lokacije postaj za dekontaminacijo.

Postaje za dekontaminacijo ranjenih in poškodovanih oseb imajo gasilske enote v Mariboru, Kranju, Kopru in Novem mestu. Sistem dekontaminacije je zasnovan tako, da bi z reševalnimi vozili nujne medicinske pomoči v primeru nesreč z nevarnimi snovmi prevažali že predhodno dekontaminirane poškodovance, da bi ohranili reševalna vozila in urgentne bloke bolnišnic čiste oziroma nekontaminirane.

Za dekontaminacijo moštva so gasilske enote širšega pomena opremljene z ročnimi dekontaminacijskimi kompleti PSDS/10. Kot dekontaminant bi uporabili univerzalno dekontaminacijsko in detoksifikacijsko sredstvo BX 24, ki se uporablja za radiološke, kemijske in biološke kontaminante. Take dekontaminante ima tudi Enota za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo Slovenske vojske, ki je predvidena za pomoč gasilcem ob tovrstnih nesrečah večjega obsega.


   
Slika 1: Postaja za dekontaminacijo ranjenih in poškodovanih (foto: arhiv URSZR)
Slika 2: Dekontaminacija poškodovanca v nesreči z nevarno snovjo, poškodovanec se lahko giblje. (foto: arhiv URSZR)
Slika 3: Dekontaminacija poškodovanca v nesreči z nevarno snovjo, poškodovanec se ne more gibati. (foto: arhiv URSZR)


   
Slika 4: Konec dekontaminacije negibnega poškodovanca in priprava za transport v bolnišnico (foto: arhiv URSZR)
Slika 5: Dekontaminiran in preoblečen negiben poškodovanec (foto: arhiv URSZR)
Slika 6: Intervencija gasilske enote ob nesreči z nevarno snovjo (foto: arhiv URSZR)

Za ugotavljanje radiološke kontaminiranosti in uspešnosti tovrstne dekontaminacije so gasilske enote opremljene s 43 radiološkimi detektorji PDS100 G/ID. Detektorji poleg merjenja hitrosti odmerka in prejetega odmerka omogočajo tudi identifikacijo radionuklida, kar je zelo pomembno pri načrtovanju in odrejanju ustreznih zaščitnih ukrepov, kot so evakuacija prebivalcev, prepoved uživanja hrane, vode itn.

Za merjenje prejetega odmerka ionizirajočega sevanja na intervencijah so gasilske enote opremljene tudi z 61 elektronskimi poveljniškimi dozimetri RAD-60, s katerimi lahko poveljujoči operativne skupine med intervencijo ves čas spremlja prejeti odmerek ionizirajočega sevanja interventne skupine. Tako dobiva informacije, potrebne za umik gasilcev z radiološko kontaminiranega območja, preden bi bilo ogroženo njihovo zdravje.

Vsakega gasilca, ki je operativni član ene izmed triinštiridesetih gasilskih enot širšega pomena in je predviden za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, od letos spremlja pooblaščen laboratorij za dozimetrijo na Institutu Jožef Stefan. Pravimo, da je pod tako imenovanim dozimetrijskim nadzorom. To je najvišja mogoča stopnja uradnega dozimetrijskega nadzora. Gasilci imajo osebne termoluminiscenčne dozimetre (TLD), ki jih bodo enkrat na leto poslali na odčitavanje na Institut Jožefa Stefana. Za obdobje med odčitavanjem bodo prejeli druge osebne dozimetre, tako da se bodo meritve prejetega odmerka opravljale pri vsakem gasilcu neprekinjeno. Za izredne dogodke so predvidena dodatna odčitavanja.


   
Slika 7: Radiološki detektor PDS100 G/ID (foto: MIRION - MGP)
Slika 8: Elektronski poveljniški dozimeter RAD-60 (foto: MIRION - RADOS)
Slika 9: Osebni termoluminiscenčni dozimeter - TLD (foto: Institut Jožef Stefan)

Z novo opremo dopolnjujemo in zvišujemo pripravljenost na nesreče v Sloveniji, kar je pomembno predvsem z vidika varnosti in zaščite pripadnikov reševalnih enot. Opremljene in usposobljene gasilske enote so pravi korak za uspešno delovanje v razmerah povečane RKB-ogroženosti z željo, da bi bilo treba tovrstno opremo in znanje čim manjkrat uporabiti v praksi.