Facebook
Twitter
YouTube

Potres

Ozemlje Slovenije je zaradi geotektonskih razmer potresno ogroženo. Na razmeroma velikem delu ozemlja so možni rušilni potresni sunki, kar je razvidno iz priložene seizmološke karte Slovenije.


Slika 1. Seizmološka karta Slovenije s 500-letno povratno dobo potresov (Ribarič, 1987)

Vsako leto zatrese Slovenijo nekaj deset šibkih do zmernih potresnih sunkov. Iz preteklosti pa poznamo nekaj zelo močnih rušilnih potresov, katerih žarišča so nastala na ozemlju današnje Slovenije ali v njeni soseščini. Na sliki 2 so nadžarišča potresov od leta 792 do danes, v preglednici 1 pa najmočnejši potresi, ki so prizadeli Slovenijo in njeno širše območje po letu 792. Zgodovinski viri navajajo, da je bil v tem obdobju najhujši potres 26. marca. 1511 v Idriji. Leta 1895 je bil rušilni potres v Ljubljani, ki je povzročil veliko škodo in zahteval temeljito obnovo mesta in delno tudi njegove okolice.


Slika 2. Nadžarišča potresov od leta 792 do danes (Uprava RS za geofiziko, 1996)

Po žariščnih globinah je bilo največ potresov v razredu 5 do 10 km, nato sledi razred zelo plitvih potresov (0 do 5 km), tretji po vrsti je razred potresov 5 do 15 km žariščne globine, globlji potresi pa so bili dokaj redki (Ribarič, 1984).

Preglednica 1. Najmočnejši potresi, ki so prizadeli Slovenijo in njeno širše območje po letu 792

DATUM ČAS KRAJ Io MSK M OPOMBA
leto 792 - Kranjska VIII    
jan. 1000 - Ljubljana VIII    
26. 3. 1081 - Ljubljana VIII    
19. 9. 1509 - Bled VIII    
26. 3. 1511 14.00 Idrija-Cerkno X 6,90 rušilen
26. 6. 1511 21.00 Idrija VII 5,20  
8. 8. 1511 - Čedad IX 5,70  
5. 5. 1622 11.00 Ljubljana VII-VIII 4,90  
17. 6. 1928 18.00 Krško-Brestanica VIII 5,06  
leto 1640 - Brežice IX 4,91 plitev
10. 5. 1689 3.00 dolina Temenice VIII 5,00  
19. 2. 1691 - Smlednik-Dob VII-VIII 4,90  
11. 2. 1699 - Metlika VIII 5,02 velika škoda
27. 8. 1840 12,05 dolina Nevljice VII-VIII 4,87  
21. 12. 1845 20.40 Ljubljana VII-VIII 4,90  
7. 3. 1857 2.56 Cerkno-Straža VII-VIII 5,50  
14. 4. 1895 20.17 Ljubljana VIII-IX 6,06 rušilen
15. 7. 1897 5.57 Ljubljana VII-VIII 4,90  
9. 1. 1917 8.23 Brežice-Krška vas VIII 5,59 rušilen
1. 1. 1926 18.04 Cerknica-Unec VII-VIII 5,26  

Potresna območja v Sloveniji

Na območju Slovenije so tektonski in neotektonski premiki v različnih smereh povzročili nastanek več seizmogenih območij, kar je razvidno iz priložene slike 4, na kateri so s številkami označeni mejni prelomi, s črkami pa seizmogena območja.


Slika 3. Seizmogena območja na ozemlju Slovenije (Seizmološki zavod RS, 1991)

Od jugovzhoda proti severovzhodu si sledijo naslednja seizmogena območja:

- območje Čičarije (A),
- goriško-javorniško območje (B),
- gorenjsko-ljubljansko območje (C1),
- dolenjsko-notranjsko-belokranjsko območje (C2),
- seizmogeno območje Karavanke-Kozjansko (D),
- koroško-haloško območje (E),
- štajersko-goriško območje (F).

Najaktivnejši seizmogeni območji v Sloveniji sta gorenjsko-ljubljansko in dolenjsko - notranjsko - belokranjsko. Na gorenjsko-ljubljanskem seizmogenem območju je največja možna magnituda (M) 6,2 in največja možna intenziteta (Io) IX. stopnje po MSK-potresni lestvici. Od slovenskih mest so potresno najbolj ogrožena Idrija, Ljubljana, Krško, Brežice, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija.

V Sloveniji prebiva več kot 650 770 ali 33,1 % vseh prebivalcev na območjih, kjer so možni potresi VIII. in IX. stopnje po MSK-potresni lestvici.

Preglednica 2. Število prebivalcev po potresnih območjih (Orožen Adamič, 1993)

POTRESNO OBMOČJE POVRŠINA V KM2 % ŠTEVILO PREB. % ŠTEVILO PREB./KM2
IX. MSK 363 1,79 10 573 0,54 29
VIII.MSK 4 332 21,37 640 207 32,56 148
VII. MSK 15 023 74,11 1 284 614 65,34 86
VI. MSK 553 2,73 30 622 1,56 55
SKUPAJ 20 271 100, 00 1 965 986 100,00 97

Učinki potresa na ljudi, zgradbe in okolje

Preglednica 3. Pričakovani učinki potresa na ljudi, zgradbe in okolje glede na njegovo jakost poenostavljeni 12-stopenjski MSK-potresni lestvici

STOPNJA PO MSK ZNAČILNOSTI ODZIVNOST LJUDI POŠKODBE OBJEKTOV SPREMEMBE V NARAVI
I. slaba zaznavnost ne zaznajo    
II. slaba zaznavnost zaznajo redki    
III. slaba zaznavnost zazna manjšina    
IV. delovanje na predmete zaznajo mnogi rahlo tresenje predmetov  
V. delovanje na predmete prebuditev predmetov premikanje gladine mirujoče vode vzvalovitev
VI. delovanje na predmete preplah ometa, poškodbe dimnikov odpadanje ponekod razpoke v vlažnih tleh  
VII. poškodbe objektov strah odlomljeni dimniki, razpo ke v zidovih posamezni zdrsi zemljin
VIII. poškodbe objektov panika večje razpoke v zidovih, posamezna rušenja udori in usadi, spremembe pretokov in gladine vode
IX. poškodbe objektov splošna panika podiranje delov hiš, delno ruševanje in pojavljanje razpoke v tleh, plazovi, presušenje izvirov
X. spremembe v naravi splošna panika rušenje opečnih zgrad, poškodbe odpornih objektov velike razpoke v tleh, veliki zemeljski plazovi, poplave
XI. spremembe v naravi splošna panika hujše poškodbe in rušenje objektov prelomi in premiki v tleh, poplave
XII. spremembe v naravi splošna panika uničenje vseh objektov spremembe površja in veliki premiki tal, premeščanje vodotokov

Potres neposredno ne vpliva na ljudi. Poškodbe in smrtne žrtve so posledica porušitve zgradb, požarov, eksplozij, nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje, visokih voda in drugih sprememb v okolju, ki jih povzroči potres. Izkušnje kažejo, da potresi porušijo ali zelopoškodujejo predvsem starejše zgradbe, čeprav ne gre prezreti, da utrpijo hude poškodbe tudi zgradbe, ki so stare le nekaj deset let in so bile zgrajene v skladu s predpisi o potresno varni gradnji.

Sklepne ugotovitve

V Sloveniji so potresi razmeroma pogosti. Rušilni potresi lahko prizadenejo tudi najgosteje naseljena območja, zato se je treba nanje pravočasno pripraviti. Obvladovanje potresne nevarnosti obsega različne ukrepe za zmanjšanje posledic, med katerimi sta najpomembnejša spremljanje in preučevanje potresne nevarnosti ter potresno varna gradnja. Študije in analize potresne varnosti tipičnih objektov kažejo, da je potresna varnost velikega dela stanovanjskih, industrijskih, infrastrukturnih in drugih objektov neustrezna, zato je treba zvečati tudi pripravljenost za zaščito, reševanje in pomoč. Za zagotovitev organiziranega in učinkovitega ukrepanja po potresu je treba pripraviti ustrezne načrte na lokalni in državni ravni.

Varstvo pred potresi v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti, zaščito, reševanje in pomoč, odpravljanje posledic in obnovo. S tem načrtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v državni pristojnosti.