Facebook
Twitter
YouTube

Izvajanje ognjemetov

Zlasti v novoletnem času je aktualno izvajanje ognjemetov. Podajamo nekaj napotkov v zvezi s pravilnim izvajanjem ognjemetov in informacij o vplivih, ki jih povzročajo ognjemeti.

Področje izvajanja ognjemetov ureja več predpisov.

1. Zakonodaja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izvajanje ognjemetov v naravnem okolju ureja z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14). V 5. členu uredbe je določeno, da se ognjemete v naravnem okolju, kadar ni razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja (9. člen) lahko izvaja na območjih iz tretje alineje 1. točke 2. člena te uredbe, to je na območjih na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča. V obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja pa izvajanje ognjemetov nikjer v naravnem okolju ni dovoljeno.

Iz navedenega izhaja, da ognjemetov v naravnem okolju ni dovoljeno izvajati v gozdu in na drugem gozdnem zemljišču, kot ga določajo predpisi o gozdovih, prav tako pa tudi ne na zemljišču, poraslim z gozdnim rastjem, kamor spadajo skupine gozdnega drevja, plantaže gozdnega drevja, drevoredi in parki, kot jih določajo predpisi o gozdovih. Mogoče pa jih je izvajati v območjih na prostem v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča, ki tudi spadajo v naravno okolje. Območja, oddaljena več kot 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča, po tej uredbi ne spadajo v naravno okolje in zanje določbe te uredbe ne veljajo. Ognjemete se lahko izvaja tudi na vodnih površinah znotraj naravnega okolja, saj le-te po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju ne spadajo v naravno okolje.

Ali je na območju predvidenega izstrelišča in varnostne cone ognjemeta opredeljena gozdna raba, je mogoče preveriti v javnem pregledovalniku GERK, ki je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pri izvajanju ognjemetov je priporočljivo, da je izstrelišče ognjemeta usmerjeno tako, da padajoči trdni in goreči delci aktiviranega ognjemeta ne bodo padali na gozdne površine in druga gozdna zemljišča, prav tako ne na stavbe in objekte, če se nahajajo v bližini. S tem bo zmanjšana možnost nastanka požara zaradi ognjemeta.

Požarna straža je na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred požarom obvezna na javnih prireditvah, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije, kar velja tudi za prireditve, v katere je vključeno tudi izvajanje ognjemeta.

2. Pri izvajanju ognjemetov v naravnem okolju je treba upoštevati tudi predpise o gozdovih (Zakon o gozdovih o gozdovih (Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, s spremembami in dopolnitvami), Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16)). Za tolmačenje teh predpisov v morebitni povezavi z izvajanjem ognjemetov je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

3. Pri izvajanju ognjemetov je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11) in Pravilnika za izvajanje ognjemetov (Uradni list RS, št. 104/08). Pravilnik za izvajanje ognjemetov določa varnostne zahteve, tehnične pogoje, dokumentacijo in varnostne ukrepe za izvajanje ognjemetov ter druge pogoje za pravne osebe, podjetnike in fizične osebe, ki izvajajo ognjemete, z namenom zagotavljanja varnosti življenja in zdravja ljudi, premoženja, varstva okolja in javnega reda. Tolmačenje teh dveh aktov je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.

4. Upoštevati je treba tudi občinske in druge akte, ki lahko določajo druge oziroma dodatne omejitve pri izvajanju ognjemetov. Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo tudi za določena posebej zavarovana območja, kot so npr. Triglavski narodni park, krajinski parki, območja Nature 2000 ipd.

Ognjemeti zaradi svetlobnih učinkov, pokov, dima in prahu (nanodelci) predstavljajo veliko obremenitev za okolje, kakovost zraka in tveganje za zdravje. Nanodelci, ki lahko vsebujejo kovine, so manjši od enega mikrona in prodrejo globoko v pljuča in telo. Zaradi tega pri večji izpostavljenosti lahko pride do vnetja dihalnih poti in pljuč tudi pri zdravih ljudeh, pri astmatikih pa lahko sprožijo težji astmatični napad, ki lahko pri občutljivejših skupinah bolnikov povzroči tudi smrt. Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot teden dni. Tudi ko se že posedejo, se ob suhem vremenu in ob vetru lahko ponovno vrnejo v ozračje. Ko padavine delce sperejo iz ozračja in tal, lahko onesnažijo površinske vode in podtalnico.

Snovi, ki se sproščajo ob aktiviranju ognjemetov, škodijo tudi domačim in prostoživečim živalim, obenem pa so živali še dodatno izpostavljene stresu zaradi svetlobnih učinkov in poka.

Vir: Besedilo je pripravljeno na podlagi določb predpisov, standardov, priporočil in drugih vsebin objavljenih na spletnih straneh ministrstev, služb, organizacij in podobno: