Facebook
Twitter
YouTube

Kako ravnamo ob nesreči z nevarnimi snovmi v obratih, ki skladiščijo, proizvajajo ali uporabljajo nevarne snovi

   


Nevarne snovi so predvsem tiste, ki so strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive, radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z drugimi snovmi. Nesreče z nevarnimi snovmi lahko nastanejo v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo, pretovarjajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Če nevarne snovi nenadzorovano prodrejo v okolje, ogrozijo življenje ali zdravje ljudi in živali, povzročijo uničenje ali škodo na premoženju ter škodljivo vplivajo na okolje. Ob nesreči z nevarnimi snovmi lahko pride do požara, eksplozije (posledica je lahko porušitev objektov), onesnaženja ozračja, vodotokov, podtalnice, zemlje ter do zastrupitve ljudi in živali in drugih posledic.

Nevarne snovi so različne, zato so zanje predvideni različni zaščitni ukrepi. Več o značilnostih snovi in zaščitnih ukrepih najdete v aplikaciji Nevarna snov.

V Sloveniji je več obratov, ki skladiščijo, proizvajajo ali uporabljajo nevarne snovi. Delijo se na obrate manjšega tveganja za okolje in obrate večjega tveganja za okolje. Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje mora za javnost pripraviti informacijo o varnostnih ukrepih in ravnanju ob večji nesreči. Več: Ministrstvo za okolje in prostor.

Ravnanje ob nesreči z nevarno snovjo:

Na območjih občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik in Trbovlje velja poseben znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom. Več: Ravnanje ob nesreči s klorom.

Več informacij:
Ministrstvo za okolje in prostor
Urad RS za kemikalije
Nacionalni inštitut za varovanje zdravja