Facebook
Twitter
YouTube

Kako ravnamo ob močnem vetru

Slovenija leži v zavetrju Alp. Zato so močni vetrovi precej redki. Krajevno pa se občasno vseeno srečujemo s tem neprijetnim naravnim pojavom.

Močni, a običajno kratkotrajni vetrovi se pojavljajo predvsem ob nevihtah in neurjih. Pred prehodom hladnih front lahko na in ob morju zapiha močnejši jugo, v severovzhodnem delu Slovenije pa močan jugozahodni veter, ki lahko v sunkih preseže 100 kilometrov na uro. V hladni polovici leta so pogosti močnejši vetrovi severnih in vzhodnih smeri, ki pihajo tudi več dni. Najbolj znana primera takšnih krajevno pomembnih vetrov sta karavanški fen, ki je najmočnejši ob severnem robu Ljubljanske kotline in ponekod v Posočju, ter seveda burja na Primorskem. Ta je običajno najmočnejša v zgornjem delu Vipavske doline, kjer so najmočnejšim sunkom že izmerili hitrosti okoli 200 kilometrov na uro.

Veter povzroča številne neprijetnosti: odkriva strehe, dviga ali odnaša celotne strešne konstrukcije, podira dimnike, slabo zgrajene objekte, reklamne panoje in prometne znake, prevrača komunalne zabojnike, lomi veje in podira drevesa, trga električno napeljavo, povzroča visoke valove, snežne zamete, ovira ali celo onemogoča promet, odnaša zemljo in povzroča škodo na kmetijskih površinah.

Z ustreznimi ukrepi lahko preprečite ali omilite škodo, ki jo povzroča močan veter.

Osebna zaščita

Zaščita stavb

Zaščita vozil in plovil

Na cesti