Facebook
Twitter
YouTube

ABC požara za otroke

Kaj je požar

Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali.

Kaj je gorenje in kako poteka

Če na primer mahamo z gorečim papirjem, se bo ogenj še bolj razplamtel. Zakaj? Zato ker gorljivi snovi (papirju) dovajamo kisik. Podoben učinek se pojavi, če tekaš naokoli, ko ti zagori obleka. Obleka bo zaradi dovajanja kisika le še bolj gorela. Zapomni si, da se moraš v tem primeru čim prej povaljati po tleh, da ogenj zadušiš.

Zdaj pa še malo teorije: gorenje je kemijska reakcija, pri kateri spojina burno reagira s kisikom. Pri tem se sprošča energija v obliki toplote in svetlobe. Reakciji, pri kateri se snov spoji s kisikom, pravimo oksidacija.

Gorljive snovi

Papir se zelo lahko vname in hitro gori, zato rečemo, da je gorljiva snov. Gorljive snovi so lahko tudi les, tekstil, bencin, nafta, olje, lak, različni plini ali kovine.
Glede na vrsto gorljive snovi ločimo različne tipe oziroma razrede požarov (npr. A, B, C, D).

Trikotnik gorenja in gašenje

Za gorenje so potrebni trije elementi, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja. To so gorljiva snov, kisik in toplota. Če katerega izmed njih odvzamemo, bo gorenje prenehalo. Temu pravimo gašenje.

Gašenje

Gorenje poteka, dokler ne odvzamemo enega izmed elementov, ki tvorijo trikotnik gorenja. Postopek imenujemo gašenje. Gasimo lahko s hlajenjem (odvzamemo toploto), z dušenjem (odvzamemo kisik) ali z odvzemanjem gorljive snovi (požar se nima več kam širiti).

Eksplozija

V nekaterih primerih se zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature silovito sprosti energija in pride do eksplozije. Eksplozija je hitro gorenje. Tudi za nastanek eksplozije morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji: vir kisika, vnetljiva snov (npr. plin, prah) in vir vžiga (iskra, strela, elektrika).

Požarna varnost

To je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Še bolje pa je, če poskrbimo, da do požara sploh ne pride. Temu pravimo preventivno ukrepanje.

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrep je znanje in vedenje o tem, kako moraš ravnati, da ne bi povzročil požara. Nekaj pomembnih nasvetov:

Igra z ognjem

Z vžigalicami in vžigalniki se ne igraj. Takšno ravnanje je neodgovorno in nevarno. Tako ne ogrožaš le svojega, temveč tudi življenje drugih ljudi.

Pazi, da bodo vžigalice in vžigalniki vedno zunaj dosega rok malčkov, ki se še ne zavedajo njihove nevarnosti.

Še posebej pazljivo z odprtim ognjem ravnaj v teh okoliščinah:

Kajenje ni nevarno le zdravju

Vsi vemo, da kajenje škodi zdravju. Poleg tega pa s cigaretnim ogorkom lahko zelo hitro povzročimo požar. Kadar vidiš osebo, ki kadi, jo opozori, da:

Kako se odzovemo, če izbruhne požar

Požar se lahko širi zelo hitro, zato je bistveno, da se odzovemo hitro in hkrati tudi pravilno. O pravilnih ukrepih se poučimo že prej, saj so v konkretni situaciji napačne odločitve lahko usodne. Če se odzovemo hitro in pravilno, lahko požar na začetni stopnji pogasimo tudi sami. Uporabimo gasilnik ali kako drugo priročno sredstvo.

Ne sme nas zajeti panika

Pri vsaki nesreči je zelo pomembno, da se ne prepustimo paniki, temveč ohranimo mirno kri in trezno glavo. Tako se bomo najhitreje spomnili, kako se pravilno odzvati v taki situaciji.
Ob izbruhu požara moramo ostati mirni, saj smo le tako sposobni ravnati preudarno.

Kako lahko sami pogasimo začetni požar

Če zaradi kakršnega koli vzroka vendarle zagori, lahko začetne požare manjšega obsega (npr. goreč predmet) pogasimo tudi sami z vsemi gasilnimi sredstvi, ki jih imamo pri roki, na primer z vodo, odejo, obleko, peskom, zemljo, vejami, lopato, metlo itn.

Gašenje z vodo je lahko tudi nevarno

Za pravilno in učinkovito gašenje je pomembno vedeti, kaj gori. Ali veš, da voda, na katero navadno najprej pomislimo v povezavi z gašenjem, ni vedno primerno gasilno sredstvo? Je električno prevodna in zelo burno reagira z nekaterimi snovmi (s pregretimi maščobami). Zato električnih naprav in pregretega olja v ponvi nikoli ne smemo gasiti z vodo! Pregreto olje v ponvi najučinkoviteje zadušimo s pokrovko ali mokro krpo.

Gasilni aparat (gasilnik)

Najprimernejše sredstvo za gašenje začetnih požarov je gasilni aparat ali gasilnik. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi (vodo, peno, CO2 ali ABC prahom) in različnih velikosti. Oglej si, kje so nameščeni v šoli in kakšno gasilno sredstvo vsebujejo. Na vsakem gasilniku je tudi navodilo, kako se uporablja. Preberi ga!

Umik na varno je evakuacija

Umik iz stavbe na varno se imenuje evakuacija. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Evakuacijska pot je označena z evakuacijskimi znaki, ki s puščico kažejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega mesta. Evakuacijska pot je narisana na načrtu evakuacije, ki v objektu visi na vidnem mestu. Načrt evakuacije je grafični prikaz položaja posameznega prostora v stavbi in urejenega gibanja na varno. Na njem so poleg evakuacijske poti narisani tudi zbirno mesto, položaj nameščenih naprav, opreme in sredstev za gašenje ter ročnih javljalnikov požara.
V šoli si oglej evakuacijske znake in načrt evakuacije. Pozanimaj se, kje je za vašo šolo določeno zbirno mesto.

Pri evakuaciji je pomembno vedeti

Zastrupitev z dimom

Dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali, so spremljevalci vsakega požara. Ob požaru ne predstavljajo največje nevarnosti plameni, temveč zastrupitev z dimom. Vdihovanje plinov, ki nastajajo ob požaru, vodi v nezavest. Ta nevarnost se močno poveča med spanjem, ko se dima ne zavemo pravočasno. Huda zastrupitev z dimom se pogosto konča s smrtjo.

Ukrepanje v zadimljenem prostoru

Ker je dim lažji od zraka, se bo zadrževal pod stropom, zato je v takšnem primeru najbolje, da se plazimo po kolenih. Če je le mogoče, si usta in nos prekrijemo z vlažnim robčkom, da bomo lažje dihali.

Izguba orientacije ob požaru

Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob zidovih.

1 + 1 = 2

Številko 112 si vtisnite v spomin! Prišla vam bo prav, če boste potrebovali pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč ali druge reševalne službe.
Številko 112 lahko v vseh državah EU kličemo brezplačno s katerega koli telefona, tudi če je na mobilnem telefonu račun prazen in ni signala.

Kaj je treba povedati, ko pokličemo 112

Ni treba, da na dolgo in široko opisujemo, zakaj je do požara prišlo, kdo je kriv, da ne vemo, kaj narediti. Jasno je, da kličemo, ker potrebujemo pomoč. Čas je tu bistvenega pomena, zato operativcu jasno in na kratko povejmo bistvene podatke:

Centri za obveščanje

Slovenija ima 13 regijskih centrov za obveščanje, ki pokrivajo posamezne dele države in en državni center za obveščanje. Ob klicu na 112 je naš klic samodejno usmerjen v najbližji regijski center. Na številko 112 lahko pokličemo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Vedno se nam bo oglasil dežurni operativec, ki bo na podlagi podatkov, ki mu jih bomo povedali o nesreči, aktiviral pomoč reševalcev.