Facebook
Twitter
YouTube

Kako ravnamo ob zemeljskih plazovih


Plazenje je zdrs in premikanje dela zemeljske površine. Zaradi razgibanosti terena in geološke sestave so v Sloveniji plazovi pogost pojav. Da bi pravočasno odkrili nastajajoči zemeljski plaz, je pomembno stalno opazovanje območja.

Preden pride do plazenja

Hiter test za oceno plazljivosti območja

Če ste na večino vprašanj odgovorili z da oziroma opažate katere od navedenih znakov, stavbo/parcelo lahko ogrožajo zemeljski plazovi. Svetujemo vam, da se o zaščitnih ukrepih posvetujete z ustrezno usposobljenim strokovnjakom – inženirskim geologom ali geomehanikom.

Če živite na območju, ogroženem zaradi zemeljskih plazov:

Nevarnost za nastanek plazov se lahko poveča po obilnem deževju, potresu ali vetrolomu. Verjetnost za nastanek plazov je večja na strmih pobočjih, mestih, kjer je odstranjena vegetacija, na obdelanih namakalnih pobočjih. Z neustreznimi posegi v taka pobočja se verjetnost za nastanek plazov lahko še poveča.

Previdno pri posegih v pobočja:

Priporočila lastnikom objektov (besedilo, slika)

Posegi v pobočje: primeri USTREZNEGA ravnanja

Posegi v pobočje: primeri NEUSTREZNEGA ravnanja


Opozorilni znaki, ki se pojavijo nekaj časa pred sprožitvijo plazu

V naravi, na prostem:

Objekti:

Opozorilni znaki, ki se pojavijo neposredno pred sprožitvijo plazu

V naravi, na prostem:

Objekti:

V neposredni nevarnosti zaradi plazenja

Če ste v neposredni nevarnosti zaradi plazenja ali menite, da se bo plaz sprožil:

Vsebina je bila pripravljena na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta Sistem zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov - MASPREM. Izvajalec projekta: Geološki zavod Slovenije, Ljubljana 2013.