Facebook
Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje
Strani za otroke

CIVILNA ZAŠČITA

Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma poseben del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita (v nadaljevanju: CZ) obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. V celoti je organizirana na regionalni in državni ravni, v lokalnih skupnostih pa njeno organiziranje še poteka. Enote in službe CZ se organizirajo po prostorskem načelu kot taktične enote z močjo od ene ekipe oziroma oddelka do ene čete. Istovrstne enote in službe CZ se lahko med seboj združujejo v večje sestave.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe CZ in sicer:

Ne glede na prejšnji odstavek lokalna skupnost organizira gasilske enote CZ v krajih, kjer ni ustrezne operativne enote gasilske organizacije. Država, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije organizirajo enote in službe iz prvega odstavka tega člena v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje CZ, ki jih predpiše vlada.

V sestavi državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč deluje tudi državna enota za hitre intervencije. Ta enota je namenjena izvajanju posebno zahtevnih reševalnih intervencij, ki zahtevajo hitro ukrepanje. Namenjena je tudi sodelovanju v akcijah zaščite, reševanja in pomoči na podlagi dvostranskih sporazumov s sosednjimi in drugimi državami v regiji ter za sodelovanje v mednarodnih humanitarnih in reševalnih akcijah v okviru programov OZN, NATO, EU in drugih mednarodnih organizacij. Enoto sestavljajo vodstvo, četa za tehnično reševanje, vod za RKB zaščito, ekipa za prvo pomoč, oddelek za tehnično potapljanje, vod za oskrbo ter skupini za elektriko in za vodo.

Seznam aktualne zakonodaje:

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 44/02)  
Navodilo o evidenci, razporejanju in pozivanju pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št.29/96)
Odredba o merilih za organiziranje in opremljanje Civilne zaščite (Ur. l. RS, št. 15/00, 88/00, 24/01)
Pravilnik o nalogah pripadnika CZ, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja  
Pravilnik o uniformah Civilne zaščite Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 93/02)  
Šifrant materialno tehničnih sredstev Civilne zaščite  
Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 22/99, 99/99, 102/00, 33/02 in 106/02)
Uredba o dopolnitvah uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč  
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/94, 33/2000) Odl.US: U-I-313/98, 87/2001  
Zakon o materialni dolžnosti (Ur. l. RS, št. 87/01)  

VODENJE IN POVELJEVANJE

Pri upravljanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo državni zbor in vlada, občinski sveti in župani ter upravni organi in poslovodni organi gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Operativno strokovno vodenje akcij za zaščito, reševanje in pomoč pa je v pristojnosti poveljnikov in in štabov CZ, vodij intervencij ter vodij reševalnih enot in služb.

Poveljnike CZ in njihove namestnike ter štabe CZ imenujejo:

Ne glede na prejšnji odstavek poveljnike CZ, njihove namestnike in štabe CZ imenujejo zavodi, ki opravljajo bolnišnično dejavnost regijskega pomena ter gospodarske družbe, ki na državni ali regijski ravni upravljajo z infrastrukturnimi sistemi, zlasti energetskim, železniškim in telekomunikacijskim sistemom.

Poverjenike za CZ in njihove namestnike imenujejo:

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 22/99, 99/99, 102/00, 33/02 in 106/02)

ZAŠČITA PRIPADNIKOV CIVILNE ZAŠČITE V LUČI MEDNARODNEGA HUMANITARNEGA PRAVA

DOPOLNILNI PROTOKOL k ženevskim konvencijam z dne 12. 8. 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (protokol I)

Ženevska konvencija za zaščito civilnih oseb med vojno (z dne 12. 8. 1949) je precej obsežna, saj ima kar 159 členov. Deli se na štiri dele:

I. del - splošni del (8 členov);
II. del - splošna zaščita prebivalstva pred posledicami vojne (19 členov);
III. del - pravni položaj zaščitenih oseb in ravnanje z njimi (114 členov). V tem delu je pomemben 63. člen, ki določa obveznosti zasedene sile, ki je na zasedenem ozemlju iz varnostnih razlogov uvedla začasne in izredne ukrepe.
IV. del - izvrševanje konvencije (18 členov).

Konvencija ima še tri priloge in sicer.

Priloga I - osnutek sporazuma o sanitetnih in varnostnih conah ter krajih (13 členov);
Priloga II - osnutek pravilnika o kolektivni pomoči civilnim internirancem (8 členov);
Priloga III - določa obliko, vsebino in velikost dopisnice o interniranju ter pisma in dopisnice.

Za pripadnike CZ je najpomembnejši "dopolnilni protokol k ženevskim konvencijam z dne 12. 8. 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (protokol I)" s 102 členoma in prilogo I. V preambuli tega protokola podpisnice potrjujejo, da se morajo določbe ženevskih konvencij z dne 12. 8. 1949 in tega protokola vseskozi uporabljati ob vseh priložnostih za vsakogar, ki je zaščiten s temi instrumenti, brez kakršnekoli diskriminacije, ki bi temeljila na naravi ali izvoru oboroženega spopada ali na cilju, ki so ga strani v spopadu postavile ali ki se jim pripisuje.

61. člen tega protokola podaja definicijo in področje uporabe. Iz tega izhaja, da je z izrazom "Civilna zaščita" mišljena izvršitev nekaterih ali pa vseh spodaj navedenih dejavnosti z namenom zaščititi civilno prebivalstvo pred vojnimi nevarnostmi kot tudi drugimi nesrečami in da se mu pomaga (da si opomore od njihovega neposrednega učinka), kakor tudi da se zagotovijo pogoji za njegov obstanek. V nadaljevanju tega člena so taksativno naštete in natančno opredeljene naslednje naloge:

(i) alarmna služba;
(ii) evakuacija;
(iii) dajanje na razpolago in organiziranje zaklonišč;
(iv) ukrepi za zatemnitev;
(v) reševanje;
(vi) sanitetna služba, vštevši tudi prvo pomoč in versko pomoč;
(vii) protipožarna obramba;
(viii) odkrivanje in zaznamovanje nevarnih con,
(ix) dekontaminacija in drugi podobni zaščitni ukrepi;
(x) omogočanje zasilne nastanitve in preskrbe;
(xi) nujna pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju reda v prizadetih conah;
(xii) zasilno zagotavljanje nujno potrebnih javnih služb;
(xiii) zasilen pokop mrličev;
(xiv) pomoč pri ohranitvi dobrin, ki so bistvene za obstanek;
(xv) dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za izpolnitev katerekoli zgoraj navedenih nalog, vštevši planiranje in organizacijo, vendar ne omejujoč se nanju;

V tem členu je poleg ostalega opredeljen izraz Civilna zaščita. Pod tem izrazom so mišljene tiste ustanove in druge enote, ki jih je pristojni organ organiziral ali pooblastil, da opravljajo katerokoli od zgoraj navedenih nalog in ki so izključno namenjene in se uporabljajo za takšne naloge in se zanje usposabljajo.

Z izrazom "osebje" organizacij CZ so mišljene osebe, ki so določene izključno za opravljanje zgoraj navedenih nalog.

Izraz "material" organizacij CZ pa zajema opremo, preskrbo in prevozna sredstva, ki jih te organizacije uporabljajo za naštete naloge.

62. člen obravnava splošno zaščito. Tu je med ostalim pomembno določilo, ki določa, da se zaščita pripadnikov CZ po tem protokolu uporablja tudi za civile, ki se kljub temu, da niso člani organizacije CZ, odzovejo vabilu pristojnih oblasti in opravljajo naloge CZ pod njihovo kontrolo. Predmetov, ki se uporabljajo za cilje CZ, ni dovoljeno uničiti ali jih izvzeti od njihovega namena, razen če tega ne stori stran, ki ji pripadajo.

63. člen obravnava delovanje CZ na okupiranih ozemljih. V tem členu je določeno, da okupacijska sila ne sme spremeniti strukture ali osebja organizacij CZ, ne sme odvzeti stavbe ali materiala, ki pripada tem organizacijam ali jih le-te uporabljajo, niti jih rekvirirati, če bi to škodovalo civilnemu prebivalstvu. V nadaljevanju so še druga določila, ki se nanašajo na zaklonišča, itd.

66. člen določa identifikacijo. Za posamezne primere so natančno določeni načini identifikacije. Nekateri bistveni primeri:

MEDNARODNI RAZPOZNAVNI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE

Mednarodni razpoznavni znak Civilne zaščite je enakokraki moder trikotnik na oranžnem polju, če se le-ta uporablja za zaščito organizacij civilne zaščite, njihovega osebja, zgradb in materiala ter za civilna zaklonišča.

Priporoča se:
(a) če je moder trikotnik na zastavi ali rokavnem traku ali površniku, naj bo polje trikotnika oranžna zastava, rokavni trak ali površnik;
(b) naj bo eden izmed kotov trikotnika usmerjen navpično navzgor;
(c) naj se noben kot trikotnika ne dotika roba oranžnega polja.

OZNAKE V CIVILNI ZAŠČITI REPUBLIKE SLOVENIJE

Civilna zaščita Republike Slovenije je dobila svoje oznake že leta 1991, takoj po osamosvojitvi.

Glede na to, da je CZ v samostojni Sloveniji doživela velike organizacijske spremembe (v preteklosti je bil dan poudarek na množičnosti, sedanja Civilna zaščita pa temelji na strokovnosti, dobri opremljenosti in usposobljenosti štabov, enot in služb Civilne zaščite), ki jih je prinesel zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami leta 1994 in podzakonski akti, zlasti uredba o organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč iz leta 1999, se je kar nekaj časa kazala potreba tudi po dopolnitvi oznak. V procesu organizacijskega prilagajanja novo nastalim razmeram je bilo nekaj enot Civilne zaščite ukinjenih, na novo pa so bili ustanovljeni regijski štabi Civilne zaščite, državna enota za hitre reševalne intervencije, informacijski in logistični centri, za katere z uredbo o oznakah v Civilni zaščiti iz leta 1991 ni bilo predpisanih oznak.

Sedanja uredba o oznakah v Civilni zaščiti Republike Slovenije ohranja znak Civilne zaščite Republike Slovenije, oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije in vse oznake specialnosti enot, ki so bile organizirane že v letu 1991, dodane pa so oznake že omenjenih novo ustanovljenih enot in služb Civilne zaščite.

Ohranjen je tudi sistem položajnih oznak, ki označujejo funkcijo pripadnikov Civilne zaščite v enotah, službah in štabih Civilne zaščite. Dodane pa so nove položajne oznake za poveljstvo državne enote za hitre reševalne intervencije in položajne oznake za poveljnike in namestnike poveljnikov Civilne zaščite regij ter člane regijskih štabov Civilne zaščite.

Slike oznak v Civilni zaščiti Republike Slovenije

Uredba o oznakah v Civilni zaščiti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 114/03)
Pravilnik o uniformah Civilne zaščite Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 93/02)