Facebook
Twitter
YouTube

Zaščitni ukrep-zaklanjanje

 

 

 

 

                                                                                                                      PRILOGA

                                                                            dopisa št. 840-2/2019-1-DGZR         

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZAKLANJANJE

Razdelava zaščitnega ukrepa za pomoč pri načrtovanju in izvajanju ukrepa

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                                 september  2019

 

KAZALO

 

1.... NAMEN DOKUMENTA   3

1.1.... Pregled in revizija načrtovanja zaščitnega ukrepa zaklanjanje, ki je sestavni del načrtov zaščite in reševanja  5

2.... AKTIVNOSTI ZAŠČITNEGA UKREPA ZAKLANJANJE - DIAGRAM   6

3.... AKTIVNOSTI ZAŠČITNEGA UKREPA ZAKLANJANJE   7

3.1 Ocena situacije  8

Spremljanje nevarnosti 8

3.2 Odreditev zaklanjanja  9

3.3 Alarmiranje in obveščanje prebivalcev o zaklanjanju  9

3.3.1 Obveščanje prebivalcev med izvajanjem zaklanjanja  10

3.4.... Vodenje zaklanjanja  11

3.4.1 Vodenje zaklanjanja v primeru vojne  11

3.4.2 Vodenje v primeru naravnih in drugih nesreč  12

3.5.... Izvajanje zaklanjanja  12

3.5.1 Izvajanje zaklanjanja v primeru vojne  12

3.5.2 Izvajanje zaklanjanja ob naravnih in drugih nesrečah  19

3.6.... Konec nevarnosti / odločitev o izvajanju drugih zaščitnih ukrepov  20

4.... USPOSABLJANJE PREBIVALCEV   20

5.... DELOVODNIK IN DNEVNO POROČILO   20

6.... KRATICE IN OKRAJŠAVE   20

7.... IZRAZI IN DEFINICIJE   21

8.    VIRI 21

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.    NAMEN DOKUMENTA

 

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 59. členu določa, da je zaklanjanje ukrep zaščite in reševanja, katerega namen je zaščita izpostavljenih prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi.

 

Dokument je izdelan kot pomoč pri načrtovanju zaščitnega ukrepa zaklanjanje vsem, ki izdelujejo načrte zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, v katerih predvidevajo izvajanje zaščitnega ukrepa zaklanjanje, prav tako pa tudi za pomoč osebam, ki so odgovorne za izvajanje zaklanjanja.

 

Dokument je izdelan na podlagi:

 

Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 97/10) (v nadaljnjem besedilu: ZVNDN),

 

Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16, 26/19) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja),

 

 Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč),

 

Navodila o izvajanju zaščitnih ukrepov (Uradni list RS, št. 39/94) (v nadaljnjem besedilu: Navodilo o izvajanju zaščitnih ukrepov),

 

Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list RS, št. 105/2007) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja),

 

Pravilnika o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite (Uradni list RS, št. 104/08) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite),

 

Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 54/15) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč),

 

Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike (Uradni list RS, št. 17/98, 26/98 – popr., 25/00, 38/01 in 66/06) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike),

 

Navodila o zakloniščnem redu (Uradni list RS, št. 1/97) (v nadaljnjem besedilu: Navodilo o zakloniščnem redu).

 

Zaklanjanje

Zaklanjanje se nanaša na zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Zaklonišča dajejo ljudem zavetje, ne le pred klasičnim orožjem, ampak tudi pred orožjem za množično uničevanje. Velik pomen ima zaklanjanje ob jedrski nesreči ali nesreči z nevarnimi snovmi, ko učinki take nesreče sežejo dlje, lahko celo zelo daleč in lahko ogrožajo zdravje in življenje prebivalcev.

 

Namen zaklanjanja je zmanjšati izpostavljenost prebivalstva nevarnim učinkom ob nesrečah.

 

Zaklanjanje v zakloniščih in zaklonilnikih se načrtuje predvsem za primer vojne, ob naravnih in drugih nesrečah pa se zaščitni ukrep zaklanjanje praviloma načrtuje v prostorih, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami in imajo čim manj odprtin.

Da je učinkovito, se ga odredi v zelo zgodnji fazi predvidene nesreče.

 

Ukrep zaklanjanja bi izvajali v:

-       primeru vojne za zaščito prebivalcev pred  pred vojnimi in drugimi nevarnostmi (pred klasičnim napadom iz zraka, pred učinki strelnega in sodobnega orožja za množično uničevanje, itn),

-       primeru naravnih ali drugih nesreč za zaščito prebivalcev pred posrednimi ali neposrednimi posledicami kot so jedrska ali radiološka nesreča, nesreča z nevarnimi snovmi, teroristični napad,

-       primeru dogodkov pri katerih pride ali obstaja velika nevarnost, da bo prišlo do izpusta nevarnih snovi v ozračje oziroma zaradi produktov gorenja (požari na objektih).

 

Zaklanjanje v primeru vojne

Za zaklanjanje v primeru vojne se praviloma gradijo zaklonišča in zaklonilniki, ki se glede na odpornost delijo na zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu, upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih energetskih in industrijskih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. V drugih novih objektih v naseljih pa je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Praviloma se zaklonišča gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija. Lastnik in uporabnik morata zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob nevarnosti mora biti zaklonišče pripravljeno za uporabo v 24 urah, omogočen mora biti dostop in uporaba tistim osebam, katerim je zaklonišče namenjeno.

 

Podrobneje so objekti, kjer je predpisana graditev zaklonišč osnovne zaščite, določeni s predpisom, ki ga določa graditev in vzdrževanje zaklonišč.

 

Zaklonilniki se praviloma pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami.

 

Pri zaklanjanju sodelujejo izvajalci, službe in organi civilne zaščite, sile za zaščito, reševanje in pomoč in skupnosti, ki jih prizadenejo nesreče. Celovito načrtovanje zaščitnega ukrepa zaklanjanje mora predvideti in podpirati aktiviranje ter usklajevanje vseh vpletenih in sredstev, tudi z zagotavljanjem jasnih usmeritev ter rednih in zanesljivih informacij vsem prizadetim prebivalcem in reševalcem.

 

Zaklanjanje v primeru naravnih in drugih nesreč

Zaklanjanje ob naravnih in drugih nesrečah načrtujemo takrat, ko obstaja velika verjetnost, da so se ali se lahko zaradi nesreče ali verižnih posledic nesreče v zrak sprostijo nevarne snovi, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi. V takem primeru se lahko odredi zaklanjanje v zakloniščih ali pod ukrepom zaklanjanje razumemo navodilo prebivalcem, da se zadržujejo oziroma ostanejo v zaprtih prostorih, dokler nevarnost ne mine. Pri odločitvi je potrebno upoštevati specifiko nesreče. Načrtovanje zaščitnega ukrepa pa mora temeljiti na tveganjih za različne nesreče in morebitnih scenarijih posledic za prebivalce, ki živijo na izpostavljenem območju, na njem delajo ali ga zgolj obiskujejo. Prostor za zaklanjanje v stanovanju, hiši oziroma drugih objektih, kjer delamo ali izvajamo prostočasne in druge aktivnosti se določi v prostorih, ki vzdržijo težo ruševin (če obstaja nevarnost rušenja kot posledica nesreče). Primerni so prostori, ki so v sredini objektov ali v kleti, ki imajo kar najmanj oken in drugih odprtin in imajo varen izhod na prosto.

Učinkovita priprava, izvedba in zaključek zaklanjanja vključuje mnogo faz pred zaklanjanjem, med njim in po njem.

 

1.1  Pregled in revizija načrtovanja zaščitnega ukrepa zaklanjanje, ki je sestavni del načrtov zaščite in reševanja

 

Načrtovani zaščitni ukrep zaklanjanje, ki je sestavni del načrtov zaščite in reševanja, se pregleda in revidira, kadar pride do spremembe okoliščin, kot so:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.    AKTIVNOSTI ZAŠČITNEGA UKREPA ZAKLANJANJE - DIAGRAM

 

 

 

 

 

 

 

3.    AKTIVNOSTI ZAŠČITNEGA UKREPA ZAKLANJANJE

 

Načrtovanja zaščitnega ukrepa zaklanjanje

 

Z načrti zaščite in reševanja se določi, kako se zaklanjajo prebivalci:

V primeru vojne: kdaj in katera zaklonišča oziroma zaklonilnike v primeru nevarnosti uporabijo prebivalci posameznih območij.

Ob naravnih in drugih nesrečah: napotki, kje in kako se prebivalci zaklanjajo in če je predvidena uporaba zaklonišč kdaj in katera zaklonišča v primeru nevarnosti uporabijo prebivalci posameznih območij.

 

Prebivalci morajo biti o tem obveščeni.

 

Načrtovanje zaščitnega ukrepa zaklanjanje vključuje tudi informacije, tako da vsak prebivalec ve, kaj storiti:

 

Opredelijo se vse osnovne predpostavke, ki so osnova za načrtovanje zaščitnega ukrepa zaklanjanje, kot:

 

Določijo se izvajalci ter viri materialnih in drugih sredstev potrebnih za izvedbo zaklanjanja.

 

Za izvajanje zaščitnega ukrepa zaklanjanje se priporoča uporaba podatkov iz prilog k načrtom zaščite in reševanja, za posamezno načrtovanje zaščitnega ukrepa zaklanjanje dopolnjene in redno ažurirane:

            reševanje (V nadaljevanju URSZR),

nesreč,

in drugih nesreč,

            napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov,

prostorskih aktih (pokop ljudi, kadavrov, deponija ruševin),

 

Glede na potrebe se odvisno od posamezne vrste nesreče vodijo tudi naslednje zbirke podatkov:

 

3.1 Ocena situacije

 

Ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni se zaradi zaščite prebivalcev, živali, premoženja, kulturne dediščine v skladu z načrti odredijo zaščitni ukrepi, tudi zaklanjanje. Preden se odredi zaščitni ukrep zaklanjanje, se oceni stanje. Zaklanjanje ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. Posebno še za zaščitni ukrep zaklanjanje je zelo pomembna hitra ocena situacije, ker je običajno čas, ki je na razpolago za učinkovito izvedbo zaklanjanja, kratek. Posebej to velja ob naravnih in drugih nesrečah.

 

Priprava ocene situacije ob naravni ali drugi nesreči ter v vojni je ključnega pomena. Na podlagi strokovne ocene se odloči ali je zaščitni ukrep zaklanjanje treba odrediti. Pomemben je prenos informacij od organizacij, ki jih ustvarijo, do tistih, ki sprejemajo odločitve, od tistih, ki zbirajo in obdelujejo podatke in vodijo sisteme za zgodnje opozarjanje, do organov in odločevalcev.

 

Spremljanje nevarnosti

Obravnavajo se sistemi zgodnjega opozarjanja, ki se nanašajo na spremljanje, analiziranje in napovedovanje nevarnosti ter sisteme konstantnega spremljanja z namenom, da pristojne poveljnike CZ, ki imajo pooblastila za javno objavo opozorila in za odreditev zaklanjanja, ves čas obveščajo o razmerah. Opredeljeni morajo biti izvajalci in tudi prag podatkov, ki bo, ko bo presežen, pomenil, da se odredi zaklanjanje. To je eden najpomembnejših virov informacij, ki vplivajo na sprejetje odločitve za zaklanjanje. Nadaljnje razširjanje in posredovanje teh informacij prebivalcem v obliki opozorila za zaklanjanje je del začetnega procesa odziva.

 

Aktivnosti za pripravljenost v primeru velike nevarnosti, kot so simulacije tveganja, opredelitev lokacij nevarnosti in izboljšanje odpornosti skupnosti na nevarnost, skupaj s tehnološkimi izboljšavami – kot so mobilni telefoni in sistemi za spremljanje vremena in drugih dogodkov – so pomembni za boljšo pripravljenost.

Pred odločitvijo za zaklanjanje je potrebna analiza opredelitve nevarnosti lokacije ter ocena ogroženosti. V pomoč je dostopnost pravočasnih in pomembnih informacij.

 

Ko se odloča za odreditev izvedbe zaklanjanja, se upošteva veliko dejavnikov, vključno z:

 

V primeru vojne:

 

Ob naravnih in drugih nesrečah:

 

3.2 Odreditev zaklanjanja

 

Zaklanjanje se odredi, če so neposredno ogrožena življenja prebivalcev, živali, živine in domačih živali ter dobrin ali če ni mogoče drugače zaščititi kulturne dediščine in traja toliko časa, dokler neposredna nevarnost ni odpravljena.

 

Zaklanjanje lahko odredijo vlada, župan, v nujnih primerih pa tudi pristojni poveljnik Civilne zaščite.

 

O odločitvah poveljnika Civilne zaščite se priporoča vodenje delovodnika, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. Delovodnik vodi služba za podporo štabu.

 

Zaklanjanje je treba izvesti v najkrajšem možnem času. Znanstvena sfera igra pomembno vlogo s svojimi izračuni, saj na ta način zagotovijo vnaprejšnje informacije za sprejem odločitev o časovnem načrtovanju zaščitnega ukrepa zaklanjanje ter povečajo učinkovitost sporočil zgodnjega obveščanja. Še posebej to velja za npr. nevarnost jedrske nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi. Pomembno je tudi, da se časovni vidik preuči v povezavi z opozorilnimi sprožilci, saj lahko določene razmere, ki podaljšajo čas, potreben za zaklanjanje (takšne izredne razmere se dogajajo ponoči), nakazujejo na to, da je treba opozorilo objaviti prej. Razmisliti je treba tudi o opozorilih v časovnih intervalih.

 

3.3 Alarmiranje in obveščanje prebivalcev o zaklanjanju

 

O alarmiranju oziroma uporabi znakov za alarmiranje odločajo Vlada Republike Slovenije, minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, župan, pristojni poveljniki Civilne zaščite ali njihovi namestniki, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njegov namestnik ter predstojniki izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali predstojnik občinske službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. O alarmiranju lahko odločajo tudi druge osebe, če jih pooblasti Vlada Republike Slovenije ali župan in izjemoma pristojni javni uslužbenci v regijskih centrih za obveščanje, če prejmejo zanesljive podatke o neposredni ogroženosti ljudi in premoženja zaradi določene nevarnosti ali nesreče.

 

Alarmiranje prebivalcev se izvaja kot enoten sistem javnega alarmiranja, ki ga organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu URSZR) in ga je možno uporabljati na lokalni, regijski ali državni ravni in ga ob nevarnostih na ogroženih območjih izvajajo Center za obveščanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu CORS) oziroma regijski centri za obveščanje.

 

CORS takoj po alarmiranju posreduje informacije o nevarnosti in izvajanju zaklanjanja preko prvega in drugega programa Radia Slovenija in Televizije Slovenija, v skladu z usmeritvami oziroma odobritvijo odgovornih, v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja. Obenem pa iste napotke posreduje tudi regijskim centrom za obveščanje, da obvestijo regijske radijske ali televizijske postaje.

 

Te podatke je priporočljivo posredovati tudi Slovenski tiskovni agenciji (STA), da so obveščeni tudi novinarji in vsi prebivalci, tudi tisti, ki jih nesreča ni prizadela.

 

Za obveščanje prebivalcev o naravnih in drugih nesrečah, nevarnostih, opozorilih in napotkih za ravnanje URSZR uporablja tudi spletno stran www.sos112.si in wap portal wap.sos112.si, ki morata biti dostopna prek javnega internetnega omrežja in omrežja mobilne telefonije.

 

Kadar proži znak za opozorilo na nevarnost regijski center za obveščanje, mora takoj po proženju prebivalce na ogroženem območju obvestiti o nevarnosti preko regijske radijske in televizijske postaje ter drugih sredstev javnega obveščanja in jim posredovati napotke za osebno in vzajemno zaščito v skladu z usmeritvami oziroma odobritvijo pristojnih oseb. O tem obvesti tudi CORS.

 

3.3.1 Obveščanje prebivalcev med izvajanjem zaklanjanja

 

Jasne, verodostojne, pravočasne in natančne informacije in upoštevanje njihovih lastnosti (npr. jezik, starost, izobrazba), so bistvenega pomena za učinkovito zaklanjanje, tako v primeru vojne, kot ob naravnih in drugih nesrečah. Problem, pri izvedbi zaklanjanja je namreč lahko premajhna odzivnost, ko prebivalci ignorirajo ukaze za zaklanjanje. Dobra obveščenost prebivalcev, ki se zaklanjanjo, lahko zmanjša število žrtev in pripomore k učinkovitemu procesu zaklanjanja tako v primeru vojne, ko se prebivalci zaklanjajo v vnaprej določenih zakloniščih / zaklonilnikih kot tudi pri zaklanjanju ob naravnih in drugih nesrečah.

 

Sporočila morajo vsebovati podatke, kot so stopnja nevarnosti, vrsta nevarnosti in predviden čas. Pomembno je, da se prebivalce opozori in obvesti o vseh pomembnih podrobnostih situacije in se jim da navodila glede ukrepov, ki jih je treba izvesti za potrebe zaklanjanja. Pri razširjanju informacij je vloga sredstev obveščanja ključnega pomena in se določi vnaprej. Oblikovana morajo biti tako, da spodbujajo zaklanjanje. Vse te aktivnosti za pripravo prebivalcev na zaklanjanje, jih pomagajo pomiriti, kar zmanjša stopnjo panike in poveča verjetnost, da bodo navodila upoštevana.

 

Treba je načrtovati tudi, kako bodo te informacije posredovane skupinam, ki jih težko dosežemo, npr. tujim državljanom, prebivalcem s posebnimi potrebami itd. Upoštevati je treba pet ključnih vidikov:

 

Informacije je treba prebivalcem zagotavljati redno in skozi vse faze zaklanjanja, od zgodnjega opozarjanja o bližajočih se nevarnostih ali nastajajočih nevarnostih, povezanih z nesrečo (kot so npr. radioaktivno sevanje), do rednega obveščanja o razvoju dogodkov na prizadetih območjih, zmožnosti ali nezmožnosti vrnitve domov in o razpoložljivih začasnih namestitvah, v kolikor je to potrebno.

 

Med procesom načrtovanja je treba določiti tudi načine obveščanja za razširjanje opozoril oziroma obvestil in se hkrati odločiti glede objave teh informacij. Različnim geografskim področjem in različnim skupinam ustrezajo različni načini obveščanja. Če je to mogoče, je treba v času, ki je na razpolago, zagotoviti, da so sporočila prejeta in da jih tudi prebivalci s posebnimi potrebami pri komunikaciji razumejo. Načini obveščanja za razširjanje uradnih obvestil vključujejo:

 

3.4  Vodenje zaklanjanja

 

Pomembno je, da zaklanjanje prebivalcev poteka usklajeno. Zato se predhodno načrtuje vodenje in usmerjanje. Določi se hierarhija odločanja (državna, regionalna, lokalna raven).

 

Operativno-strokovno vodenje se organizira in izvaja kot enoten sistem.

 

3.4.1 Vodenje zaklanjanja v primeru vojne

 

Vodenje v primeru vojne izvajajo pristojni poveljniki CZ s pristojnimi štabi CZ in vodje služb za zaklonišča. Službe za zaklonišča se vzpostavijo po odredbi pristojnega poveljnika CZ. Službe za zaklonišča organizirajo kot službo gospodarske družbe in zavodi, lastniki oziroma upravljalci stanovanjskih stavb ter občine, in sicer:

 

Naloge službe za uporabo zaklonišč so:

 

Če je izvajalcev več (več vodij zaklonišč v več zakloniščih), mora biti njihovo vodenje usklajeno z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ.

 

3.4.2 Vodenje v primeru naravnih in drugih nesreč

 

Vodenje v primeru naravnih in drugih nesreč prav tako izvajajo pristojni poveljniki CZ s pristojnimi štabi CZ.

Pri zaklanjanju prebivalcev se za zaklanjanje ob naravnih in drugih nesrečah uporabijo prostori, ki zdržijo težo ruševin in imajo čim manj odprtin, če pa je možno  pravočasno pripraviti zaklonišča, pa tudi le te. Če se uporabijo zaklonišča, pri vodenju sodelujejo tudi vodje služb za zaklonišča in službe za uporabo zaklonišč, ki imajo enake naloge kot pri zaklanjanju v primeru vojne.

 

Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju zaščitnega ukrepa zaklanjanje, če je to potrebno, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi.

 

3.5  Izvajanje zaklanjanja

 

3.5.1 Izvajanje zaklanjanja v primeru vojne

 

Zaklanjanje organizirajo občine, podjetja, zavodi in druge organizacije ter lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih stavb.

 

Izvajajo ga enote, ki jih kot službe za uporabo zaklonišč organizirajo občine, gospodarske družbe, zavodi, lastniki / upravljalci večstanovanjskih stavb. Službe za uporabo zaklonišč so določene z načrti zaščite in reševanja.

 

Občine organizirajo in izvajajo zaklanjanje v javnih zakloniščih.

 

Zaklanjanje v javnih zakloniščih ter v zakloniščih v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah izvajajo službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč ob pomoči uporabnikov zaklonišč.

 

Nosilci nalog in izvajalci (tč. 2

) izvedejo zaklanjanje v skladu z načrtovanjem zaščitnega ukrepa zaklanjanje.

 

3.5.1.1  Zaklonišča in zaklonilniki

 

Zaklonišča in zaklonilniki se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti ali deli objektov. V miru se uporabljajo v skladu z namembnostjo, za kakršno so bila projektirana (funkcija zaklonišča za drugi namen), ob nevarnosti vojnega delovanja ali drugi nevarnosti pa se spremenijo v zaklonišče.

 

Zaklonišča se praviloma gradijo tako, da so vkopana in v sklopu objekta. Najnižja kota vkopanih zaklonišč mora biti pod nivojem zemljišča okoli stavbe. Zaklonišča v objektih z več podzemnimi etažami morajo biti praviloma v najnižji podzemni etaži. Če zaradi visokega nivoja podtalnice to ni mogoče, morajo biti zaklonišča delno vkopana oziroma zasuta ali nadzemna.

 

Lokacija javnih zaklonišč mora biti taka, da je v zaklonišče možno priti v najkrajšem času, da ga je mogoče zapustiti, če se poruši objekt ali del objekta, v katerem je zaklonišče. Zaklonišče mora biti čim bližje izhodom in stopniščem, ki vodijo na prosto. Javna zaklonišča se uporabljajo za zaklanjanje ljudi na javnih mestih oziroma se v ta namen prilagajajo primerni objekti. Za javna zaklonišča skrbi lokalna skupnost.

 

Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem naslednjih parametrov:

 

Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z odpornostjo pred učinki, ki jih zaklonišča zdržijo, ne da bi bila prizadeta njihova funkcija, in sicer:

 

Po obsegu zaščite, ki jo omogočajo s svojimi zaščitnimi lastnostmi, ločimo:

 

Zaklonilnike, ki morajo imeti:

Zaklonišče dopolnilne zaščite mora imeti:

Zaklonišče osnovne zaščite mora imeti:

 

3.5.1.2  Značilnosti zaklonišč osnovne zaščite

 

Značilnosti zaklonišč osnovne zaščite so določene v Pravilniku o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike.

 

3.5.1.3  Zaklonišča dopolnilne zaščite

 

Zaklonišča dopolnilne zaščite ščitijo pred mehanskimi učinki, lahko pa tudi pred toplotnimi, kemičnimi in radiacijskimi učinki. Za zaklonišča dopolnilne zaščite veljajo zahteve v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike. Površina bivalnih prostorov v zakloniščih dopolnilne zaščite je določena po normativu 2 m2 za osebo.

 

3.5.1.4  Zaklonilniki

 

Zaklonilniki ščitijo pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Vzdržati morajo težo ruševin objekta in imeti funkcionalno prirejene prostore, opremljene za 12-urno neprekinjeno bivanje do največ 50 ljudi.

 

Med zaklonilnike se štejejo tisti objekti, ki smo jih na hitro zgradili ali preuredili za ta namen. To so v zaklonilnike preurejene kleti, rovni zaklonilniki, podkopi in cevni zaklonilniki pa tudi naravna zavetja. Zaklonilniki zunaj objektov morajo biti lahko dostopni.

 

Za zaklonilnike se glede na obseg zaščite smiselno uporabljajo določbe za zaklonišča osnovne zaščite, razen za prezračevanje. Površina bivalnih prostorov mora biti od 1 do 2 m2 na osebo.

 

3.5.1.5  Vzdrževanje zaklonišč

 

Zaklonišča je treba vzdrževati, da se prepreči nastanek škode in okvare na zidovih, opremi in napravah. K vzdrževanju zaklonišč spada predvsem redno prezračevanje. Glede na to, da je v podzemnih zakloniščih temperatura dokaj konstantna in se giblje med 10 in 15 oC, se ne prezračujejo v toplem in vlažnem vremenu, ker se po zidovih opremi in napravah kondenzira vlaga. Vsaj enkrat na leto je treba pregledati vse instalacije, sprati kanalizacijo, školjke in umivalnike, namazati tečaje vrat, ključavnice, kljuke in druge gibljive dele. Pregledati je treba tudi tesnilno gumo na vratih in ventilih. Da je tesnilna guma uporabna dalj časa, se tesnilnih vrat ne zapira, ampak le pripira ali pa je treba gumo sneti z njih.

 

Vsa zaklonišča osnovne zaščite na območju države se morajo redno vzdrževati. Za vzdrževanje zaklonišč in za njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. Upravljalec oziroma lastnik zaklonišča mora imeti knjigo vzdrževanja, v katero se vpisujejo podatki o lastniku in upravljalcu zaklonišča, o vzdrževanju, o kontrolnih preizkusih, o opravljenih inšpekcijah in ukrepih ob ugotovljenih pomanjkljivostih. Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča mora lastnik ali upravljalec zaklonišča osnovne zaščite na podlagi kontrolnega preizkusa pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča.

 

V zaklonišču mora biti izobešen zakloniščni red z načrtom zaklonišča z označenimi prostori zaklonišča, ki je določen v Navodilu o zakloniščnem redu (Uradni list RS, št. 1/97), na vidnem mestu najnujnejša navodila o uporabi in vzdrževanju opreme, kompleti za prvo pomoč, orodje za reševanje, orodje za vzdrževanje filtrnih, ventilacijskih in drugih instalacij.

 

S svetlečimi neškodljivimi (luminiscenčnimi) barvami morajo biti v zaklonišču označeni vhod, zasilni izhodi, smer evakuacije, vrata, stikala, ventilatorji, ventili in drugi deli opreme.

 

3.5.1.6  Priprava zaklonišč in zaklonilnikov za uporabo

 

Po odredbi pristojnega poveljnika CZ o zaklanjanju, se vzpostavi služba / enota za uporabo zaklonišč, ki jo organizirajo kot službo gospodarske družbe in zavodi, lastniki oziroma upravljalci stanovanjskih stavb ter občine.

 

Vodja zaklonišča oziroma namestnik vodje zaklonišča organizira pripravo zaklonišča za uporabo. Zaklonišča grajena v sklopu objekta kot dvonamenski objekti je treba iz mirnodobne funkcije zaklonišča pripraviti v zaščitno funkcijo zaklonišča v najkrajšem možnem času, najkasneje v 24 urah.

 

Prav tako preveri, ali so označeni dostopi do zaklonišča, še enkrat preveri delovanje naprav in ustreznost opreme v zaklonišču (delovanje prezračevanja, zvez, oskrbo z radijskimi in televizijskimi sprejemniki in drugimi komunikacijskimi sredstvi, tesnenje odprtin, ustreznost pohištva: kuhinjski elementi, postelje, stoli, sanitarije, posode za odpadke ipd.) in organiziranje bivanja v zaklonišču (zadostno količino pitne vode, zalogo hrane, svetilk in baterij, prostor za dekontaminacijo, če je predviden, ipd.).

 

Pomembno je tudi, da so na razpolago usposobljene osebe (npr. zaposleni), ki ob izrednem dogodku prevzamejo skrb za izključevanje gretja, prezračevanja in klimatskih sistemov, za posredovanje navodil ljudem, kje poiskati zaklonišče in kaj narediti, za evidentiranje ljudi, ki so v zaklonišču.

 

Pri načrtovanju zaklanjanja doma je treba pripraviti navodila prebivalcem in jih vzpodbuditi, da za zaklanjanje izberejo prostor v središču zgradbe ali v kleti, ki ima kar najmanj oken in drugih odprtin. Prostor (ali prostori) morajo zagotavljati vsaj en kvadratni meter površine na osebo, da bi zagotovili dovolj zraka in tako preprečili kopičenje ogljikovega dioksida.

 

V objektu, v katerem se zaklanja, je treba zapreti vsa zunanja vrata, okna in druge odprtine, izključiti prezračevalne ali klimatske sisteme, če je mogoče, zapreti odprta ognjišča, pripraviti nujno opremo za zaklanjanje in preveriti, ali radijski sprejemnik in drugi mediji (baterijski radijski sprejemniki, telefon ali mobilni telefon) delujejo, poslušati radio in spremljati druge medije za seznanjenost s situacijo, slediti priporočilom, ki jih posredujejo mediji, in biti pozoren na morebitne pozive preko zvočnikov, ki jih dajejo lokalni organi, ne hoditi ven, če to ni nujno, telefon uporabljati samo v nujnih primerih, da ne bodo linije preobremenjene.

 

V prostoru zaklanjanja je treba zapreti vse odprtine in jih čim bolje zatesniti (npr. tesnenje z mokrimi krpami ali brisačami, tesnilnimi trakovi, z lepilnim trakom oblepiti stike zapore odprtin ipd.).

 

Prostor je treba oskrbeti tudi z drugimi zalogami (pripravljeno opremo za zaklanjanje, vključno z zdravili, dostopom do zalog vode ter sanitarnih potrebščin, hrano, hrano za dojenčke, plenicami, svetilkami, baterijami ipd.), raznimi družabnimi igrami, knjigami in drugimi sredstvi za zabavo, da bo čas med zaklanjanjem bolj prijeten.

 

3.5.1.7  Ravnanje prebivalcev pred zaklanjanjem

 

Ob razglasitvi ukrepa zaklanjanja se je treba čim prej umakniti v hišo ali drugo zgradbo in se zadrževati v prostoru, ki ima malo oken in drugih odprtin ter se izogibati zadrževanju ob oknu. Zadrževati se je treba v prostoru, ki ima malo oken.

 

Pred odhodom v zaklonišča oziroma v zaklonilnike je treba:

 

Če je le možno, je treba s seboj v zaklonišča vzeti najnujnejšo osebno opremo (pribor za osebno higieno, nepokvarljivo hrano, jedilni pribor, zdravila, očala, proteze, oblačila, knjige, družabne igre, baterijske svetilke, odeje in osebni zaščitni RKB komplet).

 

3.5.1.8  Sprejem v zaklonišče oziroma zaklonilnike

 

Ogrožene prebivalce se najprej sprejme v zaklonišče / zaklonilnike. V primeru, da potrebujejo dekontaminacijo, se jim pred vstopom v zaklonišče nudi izvedba dekontaminacije. Kontaminirani prebivalci se pred vstopom v zaklonišče slečejo, sezujejo čevlje, shranijo kontaminirano obleko v plastično vrečko, ki jo odložijo v zato predvidenem prostoru izven zaklonišča, se umijejo / stuširajo, če je le možno s toplo vodo in milom, posebej še izpostavljene dele telesa, kot so lasje, obraz in roke, in se preoblečejo.

 

Kontaminirani prebivalci, ki se zaklanjajo doma, prav tako slečejo oblačila in sezujejo čevlje zunaj stanovanja ali v prostoru, ločenem od prostora zaklanjanja ter jih dajo v plastično vrečko, da se izognejo radioaktivni kontaminaciji svojega zaklonilnika. Prav tako se je treba umiti / stuširati, če je le možno s toplo vodo in milom, posebej še izpostavljene dele telesa, kot so lasje, obraz in roke, in se preobleči.

 

Po prihodu vseh prebivalcev v zaklonišče, potem ko se že zaklanjajo, se le-ti popišejo. Vodi se zbirka naslednjih podatkov:

 

Za hitrejši in učinkovitejši popis bi bilo smiselno načrtovati uporabo kartic s črtnimi ali bar kodami, ki bi bile dodeljene vsakemu posamezniku. Te kartice s kodami bi se potem lahko uporabljale pri evakuaciji ali prehodu v nastanitvene centre ali iz njih. Za obdelavo podatkov bi bilo treba pripraviti aplikacijo. Tak način evidentiranja bi bistveno skrajšal postopek in povečal učinkovitost, preglednost in sprotno ažuriranje podatkov.

 

Iz zaklonišč in zaklonilnikov se posredujejo informacije informacijskemu centru, ki jih zbira in zbrane informacije, pomembne za zaklanjanje, posreduje nazaj. V kolikor informacijski center ni organiziran, se informacije izmenjujejo med zaklonišči neposredno in / ali preko službe za podporo štabu.

 

Posebno pozornost je treba posvetiti ravnanju z osebnimi podatki, ki mora biti skladno z veljavno zakonodajo.

 

Na področjih in v objektih, kjer gradnja zaklonišč ni predpisana, se prebivalci zaklanjajo v objektih ali pa si pripravijo zaklonilnike v naravi, kot je opisano zgoraj.

 

3.5.1.9  Aktivnosti v času zaklanjanja

 

Zaklanjanje ogroženih prebivalcev mora omogočati varno bivanje, vse dokler traja čas zaklanjanja.

 

Pristojni organi, pristojni poveljnik CZ s štabom CZ, URSZR, ki usmerja zaščitni ukrep zaklanjanje na območju dveh ali več regij oziroma Izpostave URSZR, ki usmerjajo in usklajujejo zaščitni ukrep zaklanjane na območju dveh ali več občin, oziroma občine, morajo ostati v stiku z izvajalci nalog, razmeščenih na terenu, da jih lahko učinkovito usmerjajo in v stiku s prebivalci, ki jih ta zaščitni ukrep zadeva. Prek pristojnega ReCO, CORS oziroma izpostave URSZR, URSZR in medijev jih morajo oskrbeti z vsemi ustreznimi informacijami. Informacije je treba posredovati prek vseh možnih informacijskih poti, kot so radio, TV, internet itd.

 

Pristojni organi lahko vzpostavijo informacijski center ali pa telefonsko številko, kamor prebivalci lahko pokličejo in dobijo nujne informacije, nasvete, pomoč itd. (npr. da starši lahko dobijo informacije o svojih otrocih, ki se zaklanjajo v šoli, svojcih v bolnišnicah ipd.). Operaterji morajo biti usposobljeni za pogovor s prebivalci, ki jih pokličejo.

 

V času zaklanjanja se javnost občasno obvešča o trenutni situaciji in o priporočilih (npr. če ni izrecnih drugačnih navodil, se lahko uporabljajo voda iz pipe in živila, ki so shranjena znotraj zgradb, da se vsa hrana, kupljena in shranjena v zgradbah lahko uporablja brez kakršnih koli omejitev).

 

Služba za uporabo zaklonišč ostane v stalni komunikaciji s pristojnimi organi in ravna v skladu z njihovimi navodili, spremlja informacije, ki jih posredujejo pristojni organi, sodeluje s pristojnimi organi, si z njimi izmenjuje podatke ipd.

 

Posebno pozornost pri izvajanju zaščitnega ukrepa zaklanjanje je treba posvetiti ranljivejšim skupinam (otroci, starejši, prebivalci s posebnimi potrebami), za kar poskrbi služba za vzdrževanje in uporabo zaklonišč ob pomoči uporabnikov zaklonišč.

 

Otroci in mladi so v nekaterih okoliščinah bolj ranljivi, saj so močneje izpostavljeni škodljivim vplivom. Zavoljo svoje nesamostojnosti so odvisni od odločitev in izbire odraslih v primeru nesreče. Psihološka obremenitev je za njih velika in zato je pomembno, da se zavedamo njihove ranljivosti in temu primerno tudi ukrepamo.

 

Starejši velikokrat živijo sami in so telesno šibkejši. Ta dva dejavnika povečujeta njihovo ranljivost. Poleg tega so pri starejših velikokrat prisotne razne kronične zdravstvene težave, težave z gibanjem ter slabitev duševnega zdravja. Starejši imajo lahko težave s prilagajanjem na novo okolje, kar poraja posebna prizadevanja.

 

Prebivalci s posebnimi potrebami - V to skupino sodijo ljudje, ki imajo razne telesne ali duševne okvare. V skladu z njihovimi telesnimi omejitvami je potrebno za njih zagotoviti določene dodatne pogoje, kot so npr. klančine, da se z invalidskim vozičkom da primerno dostopati do zaklonišča oziroma zaklanjanje rešiti na drug način idr.

 

3.5.1.10      Zakloniščni red

 

Zakloniščni red določa dolžnosti in omejitve, ki uporabnikom zagotavljajo nemoteno bivanje v zaklonišču. Pritrjen mora biti na vidnih mestih v vseh bivalnih prostorih zaklonišča in mora vsebovati besedilo, ki je objavljeno v prilogi Navodila o zakloniščnem redu (Uradni list RS, št. 1/97). Sestavni del zakloniščnega reda je tudi načrt zaklonišča z označenimi prostori zaklonišča. Poudarjeno morajo biti označene izhodne poti. Zakloniščni red mora biti velikosti formata A3.

 

Uporabniki morajo v zaklonišču:

 

Uporabniki zaklonišča ne smejo:

 

Spoštovanje določil zakloniščnega reda nadzira in po potrebi tudi ukrepa služba za vzdrževanje in uporabo zaklonišč.

 

3.5.1.11      Predhodna določitev lokacij zaklanjanja za posamezna območja

 

Načrtovana mora biti predhodna določitev ustreznih zaklonišč oziroma zaklonilnikov za ogrožene prebivalce. Določitev ustreznih zaklonišč oziroma zaklonilnikov za ogrožene prebivalce mora temeljiti na varnosti, razpoložljivosti, zmogljivosti ter številu prebivalcev, ki se zaklanjajo. Lokacija je odvisna od vrste in resnosti nevarnosti ter predvidenega časa trajanja nevarnosti, predvsem zaradi potrebne zaščite (mehanski učinek, radiacijski učinek, toplotni učinek, biološki učinek) in temu zadostnega zaklanjanja v zakloniščih osnovne zaščite oziroma kadar je glede na učinke ustrezno v zakloniščih dopolnilne zaščite in / ali zaklonilnikih.

 

Treba je upoštevati tudi naslednje:

 

 

3.5.1.12      Kulturna dediščina

 

Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih med drugim tudi varstvu kulturne dediščine.

 

Zaklanjanje premične kulturne dediščine organizirajo in izvajajo ministrstvo, pristojno za kulturo, zavodi in druge organizacije za varstvo kulturne dediščine ter lastniki in uporabniki posameznih kulturnih dobrin v skladu s predpisi.

 

Priprave na zaklanjanje in izvajanje zaklanjanja izvajajo lastniki in uporabniki kulturne dediščine, strokovna služba za varstvo kulturne dediščine, občine in država. Po potrebi sodelujejo tudi enote in službe Civilne zaščite, gasilske enote ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.

 

 

3.5.2 Izvajanje zaklanjanja ob naravnih in drugih nesrečah

 

Zaklanjanje organizirajo občine, podjetja, zavodi in druge organizacije.

 

Zaklanjanje se izvaja doma ali v drugih objektih v prostorih, ki vzdržijo težo ruševin, izbirajo se prostori, ki so v sredini objektov ali v kleti, ki imajo i kar najmanj oken in drugih odprtin n imajo varen izhod na prosto.

 

Prostor (ali prostori) morajo zagotavljati vsaj en kvadratni meter površine na osebo, da bi zagotovili dovolj zraka in tako preprečili kopičenje ogljikovega dioksida.

 

V objektu, v katerem se zaklanja, je treba zapreti vsa zunanja vrata, okna in druge odprtine, izključiti prezračevalne ali klimatske sisteme, če je mogoče, zapreti odprta ognjišča, pripraviti nujno opremo za zaklanjanje in preveriti, ali radijski sprejemnik in drugi mediji (baterijski radijski sprejemniki, telefon ali mobilni telefon) delujejo, poslušati radio in spremljati druge medije za seznanjenost s situacijo, slediti priporočilom, ki jih posredujejo mediji in biti pozoren na morebitne pozive preko zvočnikov, ki jih dajejo lokalni organi, ne hoditi ven, če to ni nujno, telefon uporabljati samo v nujnih primerih, da ne bodo linije preobremenjene.

 

V prostoru zaklanjanja je treba zapreti vse odprtine in jih čim bolje zatesniti (npr. tesnenje z mokrimi krpami ali brisačami, tesnilnimi trakovi, z lepilnim trakom oblepiti stike zapore odprtin ipd.).

 

Prostor je treba oskrbeti tudi z drugimi zalogami (pripravljeno opremo za zaklanjanje, vključno z zdravili, dostopom do zalog vode ter sanitarnih potrebščin, hrano, hrano za dojenčke, plenicami, svetilkami, baterijami ipd.), raznimi družabnimi igrami, knjigami in drugimi sredstvi za zabavo, da bo čas med zaklanjanjem bolj prijeten.

 

3.5.2.1  Ravnanje prebivalcev pred zaklanjanjem

 

Ob razglasitvi ukrepa zaklanjanje ob naravnih in drugih nesrečah je treba upoštevati ukrepe kot ob zaklanjanju v primeru vojne (glej tč. 3.5.1.7).

Prebivalci, ki so ob razglasitvi zaklanjanja na prostem, kadar gre za nesrečo z nevarnimi snovmi ali jedrsko in radiološko nesrečo, morajo uporabiti priročna zaščitna sredstva (robec, brisača, ogrinjalo) in se čim prej umakniti v zgradbo ali v zaklonišče.

 

Kontaminirani prebivalci, ki se zaklanjajo doma, prav tako slečejo oblačila in sezujejo čevlje zunaj stanovanja ali v prostoru, ločenem od prostora zaklanjanja ter jih dajo v plastično vrečko, da se izognejo radioaktivni kontaminaciji svojega zaklonilnika. Prav tako se je treba umiti / stuširati, če je le možno s toplo vodo in milom, posebej še izpostavljene dele telesa, kot so lasje, obraz in roke, in se preobleči.

 

3.5.2.2  Aktivnosti v času zaklanjanja

 

Zaklanjanje ogroženih prebivalcev mora omogočati varno bivanje, vse dokler traja čas zaklanjanja.

 

Pristojni organi, pristojni poveljnik CZ s štabom CZ, URSZR, ki usmerja zaščitni ukrep zaklanjanje na območju dveh ali več regij oziroma Izpostave URSZR, ki usmerjajo in usklajujejo zaščitni ukrep zaklanjane na območju dveh ali več občin, oziroma občine, morajo preko pristojnega ReCO, CORS oziroma izpostave URSZR, URSZR in medi