Facebook
Twitter
YouTube

Regijski načrti zaščite in reševanja

Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.

Načrti zaščite in reševanja, nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah se urejajo z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, številka 24/12 in 78/16).

Načrt temelji na:

  • oceni ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče,
  • drugih strokovnih podlagah, dejstvih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč,
  • ocenjenih potrebah po silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč za reševanje in zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob nesreči oziroma za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

Z načrtom se določijo:

  • nesreča, za katero je izdelan načrt,
  • obseg načrtovanja,
  • zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,
  • potrebne sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč za izvajanje zamisli za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči ter razpoložljivi viri,
  • organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
  • aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
  • upravljanje in vodenje,
  • zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči,
  • osebna in vzajemna zaščita,
  • razlaga pojmov in okrajšav.

Dodatki in priloge k načrtu so:

  • načrti dejavnosti izvajalcev načrtov zaščite in reševanja,
  • drugi dodatki in priloge.

Kdo izdela temeljni načrt, načrt, del načrta ali načrtov oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči:

  • Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdelujejo državni načrti zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja.
  • S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.
  • Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi v organizacijah in občinskih načrtih zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi se ne določa temeljnega načrta, temveč občine in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljevanju organizacije) sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Enako velja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.
  • Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej ali več nesreč skupaj. Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom, to uredbo, drugim predpisom ali temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, izdelajo za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj le dele načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi v tem primeru morajo biti deli načrta ali načrtov, zaščitni ukrepi in naloge usklajeni s temeljnim načrtom oziroma temeljnimi načrti.
  • Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.
  • Nosilci načrtovanja za vsak načrt določijo skrbnika načrta.
Izpostava Celje ima sprejete naslednje regijske načrte zaščite in reševanja:
Dodatek: