Facebook
Twitter
YouTube

Neurja in visoke vode reke Mure v Pomurju

Informacija o neurjih z obilnimi padavinami in visokimi vodami reke Mure v Pomurju v času od 21.8. do 24.8.2005



V dneh od nedelje, 21. 8., do torka, 23. 8. 2005, je območje Pomurja prizadelo močno neurje z obilnimi padavinami v obliki dežja ter posledično naraščanje krajevnih vodotokov, nagel dvig podtalnice, obilica meteorne vode, poplavljanje vodotokov ter zdrsi zemlje.

Zaradi obilice padavin so močno narasli vsi krajevni vodotoki (še posebej Ledava, Kučnica, Ščavnica, Bukovniški potok, Črnec, Krka, Boračevski potok, Dobel, Mokoš, Plitvica) in se ponekod spremenili v hudournike, ki so povzročili škodo na cestni infrastrukturi, kmetijskih in stavbnih zeljiščih, kmetijski proizvodnji in na stanovanjskih ter gospodarskih objektih, v katerih so bili poplavljeni predvsem kletni in pritlični prostori.

Zaradi naglih močnih nalivov v nedeljo, 21. 8., in v ponedeljek, 22. 8. 2005, je prihajalo do poplavljanja stanovanjskih ter gospodarskih objektov, v katerih so meteorne vode in pa tudi vode naraslih krajevnih vodotokov zalile predvsem kletne in pritlične prostore. Prav tako je zaradi razmočenosti zemlje je prihajalo do plazenja kmetijskih zeljišč, ki je povzročalo dodatno škodo na stavbnih in kmetijskih zemljiščih, cestni ifrastrukturi ter stanovanjskih in gospodarskih objektih. Neurje je prizadelo občine Rogaševci, Kuzma, Cankova, Moravske Toplice, Križevci, Puconci, Gornja Radgona, Mestna občina Murska Sobota, Sveti Jurij, Šalovci, Grad, Hodoš, Gornji Petrovci, Turnišče Črenšovci, Velika Polana, Puconci in Kobilje.

V večernih nedeljskih urah, 21. 8. 2005, je zaradi večdnevnih obilnih padavin v sosednji Avstriji pričel naglo naraščati vodostaj reke Mure, ki je ob 18:30 uri uri na avtomatski vodomerni postaji v Gornji Radgoni dosegel prvo stopnjo (Q1 = 694 m3/s, H1 = 320 cm), v ponedeljek, 22. 8. 2005 ob 05:30 uri drugo stopnjo (Q2 = 1096 m3/s, H2 = 420 cm) in ob 05:30 stopnjo (Q3 = 1240 m3/s, H3 = 450 cm). Vodostaj reke Mure se je višal in v ponedeljek ob 18:00 uri dosegel svoj maksimum (Q50 = 1377 m3/s, H50 = 479 cm) t.j. 50 letne vode. Tako višino je nazadnje dosegel ob poplavah leta 1954.
Narasla reka Mura je v prvem trenutku ogrožala predvsem visokovodne nasipe, ki so po ugotovitvah v zelo slabem stanju in posledica tega je bilo neposredno ogrožanje obmurskih naselij vzdolž celega vodotoka. Tako so bile ogrožene obmurske občine Gornja Radgona, Radenci, Tišina, MO Murska Sobota, Veržej, Križevci, Beltinci, Črenšovci, Lendava, Ljutomer in Razkrižje.
Ob krajevnih vodotokih se je kritično stanje umirilo do torka, 23. 8. 2005, Mura pa je prenehala neposredno ogrožati naselja v petek, 25. 8. 2005. Naselja ob Muri je še ogrožal naknaden dvig podtalnice, ki je poplavljala predvsem kletne in pritlične stanovanjske ter gospodarske prostore.

Tako je bilo zaradi posledic neurij z močnimi nalivi ter naraslimi vodotoki prizadetih vseh 26 pomurskih občin in sicer šest občin manj, ostalih dvajset občin pa je bilo močneje prizadetih.

Po doslej zbranih nepopolnih podatkih, ki so jih Izpostavi URSZR Murska Sobota posredovale prizadete občine je bilo v dneh od 21. 8. do 24. 8. 2005 v aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči vključenih skupno 5279 ljudi in sicer 115 PGD z 2751 gasilci, 17 OŠCZ z 432 pripadniki CZ, 1876 prostovoljcev – občanov, 80 delavcev javnih komunalnih služb ter 140 zaposlenih v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Porabljeno je bilo približno 50.000 do 60.000 vreč in 1935 m3 peska. Zaradi visokih voda reke Mure in drudih vodotokov je bilo poplavljenih 111 stanovanjskih objektov, 51 gospodarskih objektov, 103 gospodarskih poslopij in 8 drugih objektov. Poleg tega je bilo zaradi neurij z močnimi nalivi dodatno poplavljenih 394 stanovanjskih objektov, 24 gospodarskih objektov, 257 gospodarskih poslopij in 29 drugih objektov.

Skupaj je bilo torej zaradi neurij z močnimi nalivi in visokimi vodami vodotokov poplavljenih 505 stanovanjskih objektov, 75 gospodarskih objektov, 360 gospodarskih poslopij in 37 drugih objektov.

Neurja z obilnimi padavinami in poplave vodotokov so povzročile veliko materialno škodo na transportni infrastrukturi, na stavbah, na kmetijskih zemljiščih, kmetijski proizvodnji in gozdovih. Po cenitvi škode na komunikacijski infrastrukturi, stavbah, stavbnih in kmetijskih zemljiščih ter premičninah, ki so jo opravile občinske komisije ter prav tako na terenu preverila regijska komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah (ReKOŠ) v času od 25. 8. do 7. 9. 2005, le-ta znaša 610.000.000 SIT.

Končna škoda na kmetijskih kulturah je še v fazi ocenjevanja in bo znana predvidoma v drugi polovici meseca oktobra 2005.

MaSm

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE