Facebook
Twitter
YouTube

Pojav gosenic hrastovega sprevodnega prelca (23.6.2015)

Na območju v okolici Ljubljane se je pojavil hrastov sprevodni prelec. Do sedaj je bil znan njegov pojav predvsem v gozdovih v okolici Voklega in Bleda.

Hrastov sprevodni prelec je izrazit škodljivec hrasta, ki gre v pomanjkanju hrane tudi na ostale listavce. Ko na drevesu, na katerem so se izlegle, zmanjka hrane, se po tleh preselijo na drugo drevo. Gosenice se čez dan zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim zapredkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo na žrtje v krošnje, kjer žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, če pa jih je veliko, so razvrščene v večvrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se oprijemajo na drevo. Prisotnost hrastovega sprevodnega prelca v gozdu je lahko prepoznavna po gnezdih – zapredkih in po pajčevinastih sledeh, kjer so se gosenice premikale. Posledica njegovega obžiranja je izguba prirastka hrastovih plodov. Pristarih drevesih se zato sušijo vrhovi, mlada drevesa pa propadajo. Škoda je večja pri večletnih zaporednih pojavih. Dlakava gosenica ima na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih izraščajo trde, lomljive dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. V sredini julija se zabubijo in po treh tednih se izležejo metulji. Hrastov sprevodni prelec je neprijeten za človeka. Gosenice imajo drobne, lomljive strupene ožigalne dlačice, ki izraščajo iz temno rdečih peg in, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico in pordelostjo, to je gosenični dermatitis ali lepidopterizem. Lahko se pojavijo tudi težave pri dihanju. Strupenim dlačicam so izpostavljeni vsi, ki zahajajo v gozd, zlasti pa tisti, ki se tam zadržujejo dlje časa. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Ljudje naj se izogibajo napadenim delom gozdov, še zlasti naj se ne dotikajo gosenic in njihovih zapredkov. V vetrovnem vremenu odsvetujejo tudi zadrževanje v bližini gozda. Če se ljudje že gibljejo v bližin dreves, napadenih z gosenicami, naj si zavarujejo kožo (dolgi rokavi, hlače), dihala in oči. Pri hujših oblikah goseničnega dermatitisa in pri težavah z dihanjem naj poiščejo zdravniško pomoč. Šolam in vrtcem je bilo svetovano, naj do nadaljnjega v hrastove gozdove ne vodijo skupine otrok. Nevarno je tudi samoiniciativno uničevanje gosenic oz. njihovih zapredkov. V primeru, da opazite omenjene se obrnite na pristojni Inšpektorat za gozdove oziroma pokličite na 112. Zatiralne ukrepe lahko izvajajo le usposobljeni delavci s primerno zaščitno opremo. Za ukrepanje je pristojen Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – Enota za DDD (prej: Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana), ki izvaja dezinsekcijo, deratizacijo in dezinfekcijo. Glede na vsebino prijave, odgovorna oseba Enote za DDD Ljubljana predlaga, da se o tem obvesti Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki poda stopnjo ogroženosti ljudi na prizadetem območju in določi nadaljnje ukrepe za Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – enoto DDD Ljubljana. To pa zaradi tega, ker se biocidi ne smejo uporabljati na prostem. Njihovo uporabo lahko odobri le Nacionalni inštitut za zdravje. Nekaj tudi na tej povezavi:

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/okolje-prostor-bivanje/skodljivci-bolezni-na-drevju/hrastov-sprevodni-prelec/

ali tej:

http://www.gozd-les.com/upravljanje-gozdov/tezave-gozdom/zuzelke/sprevodni-prelci

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE