Facebook
Twitter
YouTube

Zemeljski plazovi - naravni, neizogibni, obvladljivi (17.4.2016)

V Reviji GEA (april 2016) je kot tema meseca objavljen članek: Zemeljski plazovi - naravni, neizogibni, obvladljivi. Avtorji članka so dr. Jernej Jež, dr. Mateja Jemec Auflič in Tina Peternel iz Geološkiega zavoda Slovenije (GeoZS).




Zemeljski plazovi so običajen naravni pojav. Medtem ko zemeljske notranje sile površje neprestano gnetejo, prelamljajo in dvigajo, zunanji vplivi poskušajo površje zemlje znižati in izravnati. Procesom, ki spreminjajo obliko zemeljskega površja pod vplivom težnosti, vode, vetra in ledu, rečemo erozija. Med erozijske procese, ki nenehno in uspešno premikajo zemeljske mase in znižujejo površje, spadajo tudi zemeljski plazovi in sorodni pojavi.

Strokovno se tem pojavom reče pobočni procesi, poleg plazov se v tej skupini znajdejo še različni tokovi mešanic blata, kamenja in vode ter skalni podori. Tudi tovrstni dogodki so pogost pojav v Sloveniji. Kot primer lahko omenimo hiter in uničujoč tok sedimentov in vode, ki je leta 2000 porušil del vasi Log pod Mangartom, obsežen skalni podor pa se je pred nedavnim zgodil v Trbovljah. Čeprav so zemeljski plazovi povsem običajen in od nekdaj prisoten naravni pojav, povzročajo nemalo težav.

Naklon pobočja, lastnosti sedimentov na pobočju in ustrezna količina vode so običajno ključni dejavniki, ki vplivajo na sprožitev plazu. Poleg teh na nastanek vplivajo še mnogi drugi prostorski dejavniki, ki so zelo spremenljivi in zato običajno težko predvidljivi. Kljub spremenljivosti se trudimo, da bi odkrili njihove zakonitosti in lahko napovedali, kaj se bo kje zgodilo, saj so lahko posledice zelo neprijetne.

Zemeljski plazovi so v Sloveniji pogost pojav

Slovenija je geološko izredno pestra dežela, kar pomeni, da na majhnih površinah najdemo zelo različne tipe kamnin. Geološka pestrost poleg številnih naravnih lepot – gore, hribovja, doline, reke, jezera – prinaša tudi manj prijetne pojave. Mednje gotovo spada tudi večja podvrženost nastajanju zemeljskih plazov. Tem pojavom je v Sloveniji podvržena skoraj četrtina celotne površine. Izstopajo območja, ki jih gradijo mehkejše klasične kamnine in sedimenti, zato so najbolj ogroženi deli vzhodne in jugovzhodne Slovenije, deli osrednje Slovenije in Zasavja, Karavanke, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje ter območja flišnih kamnin v zahodni Sloveniji. Na vsakem od teh območij na sprožitev, prostorsko razporeditev in velikost plazov vplivajo povsem lokalne geološke razmere. Največji, v zadnjem času aktivni plazovi v Sloveniji so plaz Stovže nad Logom pod Mangartom, plazova Stogovce in Slano blato nad Ajdovščino, Macesnikov plaz nad Solčavo, plaz Strug nad Kosečem ter nekateri plazovi nad Jesenicami v Karavankah. Vsi omenjeni veliki pojavi ogrožajo bodisi celotna naselja ali dele naselij bodisi pomembnejše cestne povezave in druge infrastrukturne objekte. Velikost samih pojavov nujno ne pomeni tudi največjih problemov, saj ponekod nekaj redov manjši plazovi od naštetih povzročajo veliko gmotno škodo.

Mnoga pobočja so v danih razmerah le pogojno stabilna in samo vprašanje časa je, kdaj bo padla zadostna količina padavin ali pa bo nekdo posegel v komaj stabilno zemljino, da se začne plazenje. Poleg dežja in drugih naravnih dejavnikov torej na nastanek plazov pogosto vpliva tudi človek s svojimi bolj ali manj premišljenimi posegi v naravno okolje.

Zemeljski plazovi so torej naravni pojav, ki se je intenzivno pojavljal v preteklosti in se bo pojavljal tudi v prihodnje. Pomembno je , da jih čim podrobneje razumemo in se njihovim posledicam poskušamo izogniti ali pa jih vsaj čim bolj omiliti. Na območjih, kjer so plazovi že nastali in ogrozili infrastrukturo, ljudi in njihovo imetje, je seveda potrebna sanacija. Ta je običajno tehnično zahtevna in predvsem finančno izdatna. Izjemno pomembni so zato pravilni preventivni postopki. S skrbno načrtovanimi raziskavami in preventivnimi ukrepi je možno posledice plazov bistveno zmanjšati ali se jim celo popolnoma izogniti.

V aplikaciji GeoHazard lahko preverite verjetnost pojava plazu na izbranem območju in se poučite o preventivnih ukrepih pri gradbenih posegih na takšnih območjih. V spletno aplikacijo so vključene občine Bovec, Železniki, Kranjska Gora, Slovenj Gradec, Šentilj, Kungota, Puconci, Gornja Radgona, Maribor, Velenje, Laško, Trbovlje, Krško in Piran, za katere so bile opozorilne karte izdelane v okviru pilotnega projekta. Redno financiranje za izdelavo tovrstnih opozorilnih kart za posamezne občine ali celotno državo 
pa žal še ni zagotovljeno. Dostop do spletne aplikacije: http://akvamarin.geo-zs.si/geohazard/Default.aspx.

Del članka objavljamo z dovoljenjem avtorjev. Celoten članek je objavljen v reviji Gea (april 2016).


V časopisu Delo (nedelja, 8.11.2015, avtorica Silvestra Rogelj Petrič), je ravno tako na temo zemeljskih plazov objavljen članek: Ne le napoved dežja, ampak tudi plazov, in sicer v zvezi s sistemom opozarjanja na povečano nevarnost proženja zemeljskih plazov, ki ga na Geološkem zavodu Slovenije razvijajo in bo dosegljiv na spletu.

 Več na spletni strani časopisa Delo.

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE