Facebook
Twitter
YouTube

PRIPRAVE NA MOREBITNE IZREDNE DOGODKE V PREDORU LJUBELJ (16.12.2011)

Na območju predora Ljubelj je v torek 13.12.2011 zvečer potekalo usposabljanje in seznanjanje gasilskih enot in vseh ostalih udeležencev s tehničnimi elementi predora Ljubelj ter z Načrtom za zaščito in reševanje ob nenadnih in nepričakovanih dogodkih v predoru Ljubelj. Skoraj 100 udeležencev se je seznanilo s protokoli alarmiranja in delovanja opreme predora v primeru izrednih dogodkov in nesreč.

V skladu z Načrtom za zaščito in reševanje ob nenadnih in nepričakovanih dogodkih v predoru Ljubelj je 13.12.2011 potekalo usposabljanje in seznanjanje z načrtom in s tehničnimi elementi predora Ljubelj.

Skoraj sto udeležencev, med katerimi so bili v večini predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, ki bi v primeru izrednega dogodka tudi intervenirali (PGD Tržič, PGD Bistrica pri Tržiču, PGD Kokrica, PGD Leše, PGD Brezje pri Tržiču, PGD Podljubelj, PGD Lom, PGD Jelendol-Dolina, PGD Križe, PGD Kovor), je pazljivo prisluhnilo predstavitvi elementov predora in njegove konstrukcije, opreme predora ter njenega delovanja. Direkcija RS za ceste je k sodelovanju povabila predstavnike podjetij, ki so pogodbeni partnerji pri obnovi in nameščanju komunikacijske, strojne, elektro in druge opreme predora, zato so bili lahko dani izčrpni odgovori na vsa vprašanja.

Na usposabljanju so bili prisotni tudi poklicni gasilci iz JZ GRS Kranj in GARS Jesenice ter prostovoljni gasilci Gasilske zveze Tržič, ki so v skladu z Načrtom zaščite in reševanja za predor Ljubelj med prvimi, ki se odzovejo klicu na pomoč.

Ta načrt sicer ob morebitnih izrednih dogodkih, prometnih nesrečah in požarih v predoru Ljubelj natančno predvideva ali bolje rečeno predpisuje ravnanje vrste udeležencev:
• Direkcije Republike Slovenije za ceste
• DARS - Nadzornega centra Hrušica
• Cestnega podjetje Kranj
• Policije, Policijske uprava Kranj
• Uprave RS za zaščito in reševanje, Izpostave Kranj
• Poklicnih gasilcev, JZ GRS Kranj
• Gasilske enote gasilske zveze Tržič
• Nujne medicinske pomoči (NMP)
• Prometno-informacijskega centra Dragomelj (PIC)
• Reševalnih enot Republike Avstrije
zato je treba vse, ki so pristojni za ukrepanje, seznaniti z vsebino Načrta za zaščito in reševanje za predor Ljubelj ter s tehničnim elementi predora oziroma njegovo elektro, strojno in drugo opremo.

Pri reševanju v predorih je odzivni oziroma reakcijski čas izredno pomemben, zato morajo vsi sodelujoči natančno vedeti, kako naj postopajo v primeru tovrstnih dogodkov. V Načrtu za zaščito in reševanje je za vsak tip dogodka (prometna nesreča, požar, razlitje nevarne snovi, eksplozija) natančno določeno zaporedje aktivnosti, ki jih mora izvesti operater v Nadzornem centru Hrušica, vrstni red obveščanja vseh pristojnih ter kdo v posamezni fazi vodi in koordinira akcijo. Na usposabljanju pa je bilo predstavljeno tudi to, kako se na odstopanja avtomatično odzivajo sistemi v predoru. Tako se, na primer, ob povišanju stopnje CO avtomatično vključijo ventilatorji, v primeru, da sistem zazna temperaturo, ki bi lahko pomenila požar, pa se predor samodejno zapre (vključi se ustrezno opozorilo na portalu in z rdečo lučjo na semaforju prepove vstop v predor), in podobno. V predoru je nameščeno ozvočenje, preko katerega lahko operater iz nadzornega centra posreduje navodila vsem, ki se nahajajo v predoru, in glede na dano situacijo v vsakem trenutku prevzame upravljanje sistemov ročno, vse z namenom, da bi se lahko ljudje varno umaknili iz predora.

Nadzorni center Hrušica ima namreč dostop do podatkov vseh senzorjev in kamer, tudi za del predora na avstrijski strani. Ker je delovanje opreme odvisno od električne energije, je posebna pozornost posvečena tudi napajanju. Tako je sistem zasnovan na način, da se v primeru izpada elektrike pri našem dobavitelju, sistem avtomatično preklopi na napajanje dobavitelja na avstrijski strani. SOS naprave so povezane tako, da se alarm avtomatično aktivira v slovenskem in avstrijskem nadzornem centru, čeprav je nato za odziv pristojen tisti, kateremu pripada del predora, na katerem se je zgodila nesreča. Direkcija RS za ceste je že večkrat izpostavila problem "stroge meje", torej, da slovenska stran izvaja akcije reševanja le do meje, naprej pa je za reševanje zadolžena avstrijska stran, zato si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev pisnega dogovora o tako imenovanem "prvem prihodu", po katerem začne z reševanjem tista stran, ki prva pride na lokacijo, ne glede na to, ali je nesreča na avstrijskem ali na slovenskem delu predora. Da je sodelovanje med obema upravljavcema predora sicer dobro, je razvidno tudi iz dogovora, po katerem je vodohram za oskrbo z vodo za gašenje zgrajen na avstrijski strani, napaja pa ves predor.

Usposabljanja so se udeležili tudi predstavniki koncesionarja, Cestnega podjetja Kranj, Ministrstva za promet in Prometnega inšpektorata RS, zelo pomembna pa je bila tudi prisotnost predstavnikov Policijske uprave Kranj, Policijske postaje Tržič ter Zdravstvenega doma Tržič.

Načrt zaščite in reševanja je bil že v postopku priprave usklajevan s predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje, zato so v okviru tega usposabljanja le-ti predstavili, kako je načrt za predor Ljubelj integriran v regijski načrt zaščite in reševanja ter prisotne izzvali k razmišljanju, kako bi se odzvali v različnih situacijah. Na lokaciji sami pa so tudi preverili delovanje komunikacijskih zvez, predvsem novo pridobljenega mobilnega repetitorja, s katero bi bilo v primeru izpada vseh ostalih zvez, omogočeno komuniciranje med gasilci, ki bi delovali v predoru, tistimi, ki bi delovali na portalu, in nadzornim centrom. Zato je bila skupna ugotovitev, da je načrt zastavljen dobro, saj so predvidene tudi rezervne rešitve za primer nedelovanja katerega od sistemov, vendar pa je treba v bodoče organizirati še različna dodatna usposabljanja, tako za reševanje iz predorov nasploh, kot tudi usposabljanja za ravnanje v primeru intervencije v predoru Ljubelj. Poznavanje vseh naprav in delovanja sistemov je ključnega pomena za uspešno intervencijo gasilcev.

Direkcija RS za ceste se vsem prisotnim zahvaljuje za sodelovanje in konstruktivne predloge za izboljšanje načrta zaščite in reševanja. Kot je bila izražena želja na usposabljanju, bo predvidoma v prihodnjem letu organizirana tudi večja požarna vaja, skupaj z vsemi pristojnimi z avstrijske strani.

Služba za odnose z javnostmi Direkcija RS za ceste


Osnovi podatki o predoru Ljubelj
• eno-cevni dvopasovni predor skupne dolžine 1.571 m
• dolžina avstrijskega dela predora - 879,5 m
• dolžina slovenskega dela predora - 691,5
• asfaltno vozišče
• skupna širina obeh voznih pasov - 7,5 m
• svetli profil predora - 5,9 m
• niše klica v sili - 3
• pogonska centrala "Jug" na slovenski strani
• dva pločnika skupne širine 2,0m (2 x 1,0m na vsaki strani)

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE