Facebook
Twitter
YouTube

V spomin (4. 11. 2016)

Ernest Eöry je bil oče sodobnega slovenskega gasilstva. V gasilsko organizacijo se je vključil leta 1950 na Hodošu, si z izobraževanjem pridobil tudi najvišji gasilski čin in kot prostovoljni gasilec opravljal številne gasilske funkcije. Od leta 1989 do leta 2008 je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije in nato ostal njen častni predsednik. Kot gasilec je bil vključen v sistem zaščite in reševanja ter za svoje delo prejel tudi kipec Civilne zaščite, ki je nagrada za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za svoje družbeno angažiranje je prejel je tudi zlati red za zasluge, odlikovanje predsednika Republike Slovenije.

Danes bo ob 14. uri na pokopališču v Hodošu zadnje slovo od Ernesta Eörya.  

Sodelavci z Uprave RS za zaščito in reševanje se ga spominjamo kot človeka izrednih človeških kvalitet, ki je dobre odnose vedno postavljal na prvo mesto. Vedno si je namreč vzel čas za soljudi, prisluhnil je njihovim težavam in si prizadeval za njihovo reševanje. Veljal je za umirjenega in zelo prijaznega človeka, ki pa je svoja stališča vedno odločno zagovarjal. Vsi, ki so ga poznali, so ga zelo spoštovali in upoštevali njegove pobude.

S svojimi dosežki in zaslugami se ni nikoli postavljal in zahteval posebne javne pozornosti, čeprav je s stalnim zavzemanjem za razvoj slovenskega gasilstva opravil izjemno delo. Pod njegovim vodstvom se je gasilska organizacija uveljavila kot najštevilčnejši in dobro organiziran del sil za zaščito, reševanje in pomoč na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uveljavila se je kot splošna reševalna služba, ki učinkovito deluje ob vseh vrstah nesreč in v vseh okoljih. Njegovo delo, čas in energija, ki ju je vložil, ter rezultati so težko merljivi, vendar sem prepričan, da bodo živeli še naprej.

Poleg številnih priznanj in zahval je za svoje delo in zasluge prejel kipec Civilne zaščite Republike Slovenije kot najvišje priznanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vsa ta priznanja in zahvale sicer niso odtehtali njegovega 66-letnega neutrudnega dela, časa in energije, vloženih v gasilstvo ter v sistem zaščite, reševanja in pomoči, so bili pa vseeno skromen znak pozornosti posameznikov in družbe do velikega človeka – tovariša, prijatelja, vizionarja, zanesenjaka, humanitarca …

Vsi, ki smo vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in s tem tudi v gasilsko organizacijo, smo lahko ponosni na človeka, kot je bil tovariš Ernest Eöry, ki je s svojo izjemno energijo, prizadevnostjo in strokovnostjo, še zlasti po osamosvojitvi Slovenije, skupaj s sodelavci in obenem prijatelji (naj ob tem omenim pokojnega Bojana Ušeničnika, takratnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, ter Mirana Bogataja, poveljnika Civilne zaščite RS) prispeval k učinkovitemu razvoju in operativni odzivnosti celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pozitivni rezultati tega razvoja so še posebno vidni ob vseh večjih naravnih in drugih nesrečah, ki so se zgodile v zadnjih letih tako doma kot tudi v tujini.

Pogrešali bomo njegovo energijo in predanost gasilstvu. Pogrešali ga bomo kot človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in človeka, ki je nesebično pomagal vsem, ki so njegovo pomoč sprejeli.

Ni besed zahvale za vse, kar je naredil dobrega za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ostal bo v mislih, v spominu vseh, ki smo imeli priložnost, da smo del poti prehodili z njim.«

Nagovor generalnega direktorja URSZR Darka Buta na žalni slovesnosti

Naslovna fotografija arhiv URSZR - Ernest Eöry je prejel kipec Civilne zaščite za življenjsko delo ob dnevu CZ leta 2007

 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE