Facebook
Twitter
YouTube

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (26. 10. 2016)

V  Izobraževalnem  centru  za zaščito in reševanje na Igu je bila danes  skupna seja predsedstev Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, na katero so povabili tudi ministrico za obrambo Andrejo Katič in državnega sekretarja  na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica. Beseda je tekla o varnostni situaciji v EU in Sloveniji in o Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016-2022. Slednjo je predstavil poveljnik CZ RS Srečko Šestan.

Uvodoma je ministrica za obrambo Andreja Katič pozdravila predstavnike lokalnih skupnosti in dejala, da jo veseli, ker  si bodo župani ob tej priložnosti tudi  ogledali osrednji slovenski izobraževalni center za zaščito in reševanje ter ga tako bolje spoznali. Na občinah je velika odgovornost za delovanje sil za zaščito in reševanje, zato tudi interes, da so dobro izurjene in da učinkovito delujejo.

Prvi del seje, v katerem  je bilo govora o varnostni situaciji ( s poudarkom  na migrantski problematiki)  in jo je predstavil  Boštjan Šefic z Ministrstva za notranje zadeve,  je bil zaprt za javnost.

V  nadaljevanju pa je poveljnik CZ RS Srečko Šestan županom in drugim predstavnikom lokalnih skupnosti predstavil Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje od 2016 do 2022. Uvodoma je povedal, da so resolucijo začeli pripravljati v začetku lanskega  leta in takrat pozvali 38 pristojnih ustanov, da posredujejo predloge za dopolnitev in da se jih odzvalo 23, 11 predlogov so posredovali posamezniki, 9 pa reševalne službe.

V predstavitvi vsebine resolucije  pa je izpostavil je naslednje:

Oceno stanja

Ocena stanja povzema osnovne ugotovitve o razvoju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enotnega in celovitega podsistema nacionalne varnosti, ki se je intenzivno začel razvijati po osamosvojitvi države. Po prenovi in posodobitvi normativnih in organizacijskih temeljnih rešitev, z namenom nadaljnjega povečevanja učinkovitosti, racionalnosti in odzivnosti na različne nesreče, je implementiranje počasnejše, kot smo ga načrtovali predvsem zaradi zniževanja finančnih sredstev in s tem nezmožnosti zagotavljanja opreme in sredstev, ki so za to potrebna (uniforme, osebna varovalna oprema, skupna varovalna oprema, materialna sredstva državnih rezerv zaščite in reševanja….)

Največjo splošno reševalno službo v sistemu predstavljajo prostovoljni in poklicni gasilci, katerih naloge so se v vseh letih obstoja naše domovine širile in so že zdavnaj prerasle nalogo gašenja požarov. Reševanje v gorah, v jamah in iz vode opravljajo kot javno službo na ravni države prostovoljne reševalne službe. Reševanje v gorah podpira tudi Slovenska vojska s helikopterji oziroma občasno policija, ki zagotavlja helikoptersko podporo službi nujne medicinske pomoči. Med pomembnimi dejavniki so tudi vodniki reševalnih psov, taborniki, radioamaterji in avio klubi, ki razpolagajo s plovili za opazovanje iz zraka, Rdeči križ Slovenije in Karitas. Napredek je dosežen na področju funkcionalnega usposabljanja za zaščito, reševanje in pomoč. Premalo načrtno pa je izobraževanje v rednem izobraževalnem procesu (izbirni predmet v zadnji triadi devetletke), zaostaja usposabljanje prebivalstva in ozaveščanje le tega, kar je naloga sistema, seveda s pomočjo medijskega prostora.  

Temeljne cilje razvoja  

Temeljni cilji razvoja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so izboljšanje preventive, vključno z  nadaljevanjem dela pri oblikovanju ocen tveganj za posamezne nesreče,  razvoj in dograditev robustnih sistemov za pravočasno napovedovanje, odkrivanje in opozarjanje na nevarnosti, reorganizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč, prilagajanje sistema sodobnim virom ogrožanja, s ciljem izboljšanja splošne pripravljenosti, dopolnjevanje infrastrukturnih sistemov s poudarkom na izgradnji enotnega državnega omrežja radijskih zvez, dopolnjevanje določenih reševalnih sestav vključno s certificiranjem po veljavnih standardih in večje vključevanje zmogljivosti vojske, širjenje sistema usposabljanja, nadaljevanje raziskovalnih in razvojnih nalog ter projektov, katerih uporabnost rezultatov bo odločilno prispevala k ustrezni nadgradnji informacijskega in komunikacijskega sistema, izboljšanju učinkovitosti in odzivnosti na sodobne vire ogrožanja ter večnamenskosti uporabe različnih tehničnih in drugih sredstev ter opreme na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter krepitev zavarovanja in drugih sistemov, ki spodbujajo preventivno delovanje. Na mednarodnem področju je ključni cilj poleg bilateralnega sodelovanja, ohranjanje aktivne vloge v mehanizmu civilne zaščite Evropske unije v regiji ter vzpostavitev učinkovitega usklajevalnega mehanizma za nadaljnje uspešno sodelovanje Slovenije v mednarodnih reševalnih operacijah in nudenje pomoči drugim državam ob večjih nesrečah, skladno z zmožnostmi ter prednostno v okviru mehanizma civilne zaščite Unije ter sistema OZN za odzivanje na nesreče.

Na področju varstva pred požarom je treba intenzivirati napore po vključevanju vsebin s področja varstva pred požarom v izobraževalne vsebine na vseh ravneh. Dvigniti je treba raven izvajanja ukrepov varstva pred požarom na vseh ravneh in strukturah s poudarkom na analizi »cost-benefit«, začenši z načrtovanjem posegov v prostor.

Na področju opazovalnih sistemov bomo nadaljevali z posodabljanjem državne mreže potresnih opazovalnic, ter posodabljanjem sistema za meteorološko, hidrološko, lavinsko in ekološko opozarjanje, dogradili bomo enoten sistem za spremljanje zunanjega sevanja za ukrepanje ob jedrskih nesrečah in drugih radioloških nevarnostih ter nadaljevali z izgradnjo enotnega informacijsko komunikacijskega sistema temelječega na kombinaciji sistemov TETRA in DMR.

Ocene tveganj

Ocene tveganj za nesreče, pripravljene skladno s smernicami Evropske komisije, ki urejajo ocenjevanje in prikazovanje tveganj na področju obvladovanja nesreč, bodo postale podlaga tudi za aktivnosti pri prostorskem načrtovanju. Oblikovana bosta strategija in operativni program za sistematično in permanentno zmanjševanje potresne ogroženosti gradbenih objektov. Leta 2013 razvit model za oceno potresne ogroženosti POTROG se bo posodabljal z novimi raziskavami in ocenami na državni in občinskih ravneh, ki bodo dvignile zanesljivost napovedi posledic potresa na ustrezno raven. Spodbujali bomo rešitve, programe in ukrepe, katerih namen bo širitev vseh vrst zavarovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti povečevanje obsega zavarovanj v kmetijstvu. Prizadevali si bomo za sistemsko določitev in ureditev vzletišč za helikopterje.

 Načrtovanje

Skladno z zahtevami iz Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in bodočimi zahtevami na področju načrtovanja bomo v prihodnjih letih začeli uveljavljati celostno načrtovanje za obvladovanje tveganj za nesreče. Vse načrte bo treba prenoviti glede na ugotovitve novih ocen ogroženosti oziroma izdelanih ocen tveganja za posamezne nesreče. Uveljavljena bo nadaljnja poenostavitev načrtovanja. Podobno kot pri izdelavi ocen tveganj za nesreče bo tudi ta proces multisektorski, predvsem s poudarkom na preventivnih ukrepih. Koordinator teh aktivnosti na ravni države bo Uprava RS za zaščito in reševanje. V vseh državnih načrtih bodo ocenjene tudi možnosti in naloge, ki jih lahko podpre ali izvaja Slovenska vojska z novimi vojaškimi, kadrovskimi, tehničnimi in drugimi zmogljivostmi. Poenostavljen bo celoten sistem aktiviranja in načrtovanja uporabe Slovenske vojske za izvajanje nalog ZRP ob različnih vrstah nesreč.

Sile in sredstva

Vzdrževali bomo rezerve sredstev in opreme za obvladovanje izbruhov katere koli od posebno nevarnih bolezni živali, ki se lahko pojavijo hkrati na različnih območjih države. Za oskrbo s pitno vodo ter za začasno nastanitev ogroženih se bodo zmogljivosti v rezervah povečale tako, da bo mogoče vzpostaviti začasno oskrbo za najmanj 10.000 oseb.

Spodbujali bomo občine, da glede na ogroženost zaradi posameznih vrst naravnih in drugih nesreč zlasti za različne vremenske ujme (neurja, poplave, toča) zagotavljajo lastne rezerve zaščitne in reševalne opreme ter potrošnih sredstev.

Za specializirane enote in službe Civilne zaščite, ki morajo vzdrževati visoko stopnjo pripravljenosti ali so namenjene delovanju na območju celotne države oziroma pomoči drugim državam, bo prednostno uveljavljeno popolnjevanje s pogodbenimi pripadniki Civilne zaščite. Specializirane enote oziroma deli teh enot bodo certificirani po veljavnih mednarodnih standardih (EU in INSARAG), kar bo omogočalo tudi napotitev v tujino na podlagi zaprosila za pomoč.

V sodelovanju z organizacijami socialnega varstva, zlasti centri za socialno delo in pristojnim ministrstvom, bomo obravnavali in začeli uveljavljati koncept celovitega, načrtnega in usklajenega zagotavljanja psihosocialne pomoči prizadetim ali ogroženim prebivalcem ob nesrečah.

V celotnem srednjeročnem obdobju se bo poskušalo ustrezneje urediti status prostovoljnih reševalcev, zlasti v odnosu do delodajalcev, ter s predlogi za spremembo normativnih podlag stimulirati tiste, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce.

Na vseh ravneh bosta izvedeni reorganizacija in racionalizacija Civilne zaščite tako, da se bo povečala specializacija enot in služb, ki jih popolnjujejo pripadniki Civilne zaščite, pri čemer se bodo upoštevali ogroženost in nova predpisana organizacijska merila. Pospešena bodo usposabljanja za specializirane enote CZ (tehnično reševanje, RKB - izvidovanje in dekontaminacija).

Na državni ravni se bo nadaljeval razvoj zmogljivosti Enote Civilne zaščite za hitre reševalne intervencije za pomoč drugim državam oziroma prek ustreznih modulov za skupno pomoč v okviru EU in za izvajanje intervencij ob večjih nesrečah v Sloveniji.

Oblikovani in usposobljeni bosta služba za podporo (v okviru URZSR) poveljniku in Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije (ŠCZ RS) in službe za podporo (v okviru izpostav URZSR) poveljnikom in regijskim štabom Civilne zaščite (ReŠCZ).

Nadaljevali bomo posodabljanje opreme in delovnih sredstev ter postopkov za varnejše delo pripadnikov Državne enote za varstvo pred NUS tudi zaradi večje povezljivosti in boljšega sodelovanja s sorodnimi enotami v Policiji in Slovenski vojski.

V programu so opredeljene tudi težiščne naloge za vse javne reševalne službe, ki jih organizirajo nevladne organizacije.

Izobraževanje in usposabljanje

Na področju usposabljanja bo dana prednost posodobitvi in povečanju infrastrukturnih zmogljivosti v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje ter nadaljevanju načrtnega posodabljanja in širjenja programov usposabljanja organov vodenja, pripadnikov in reševalcev ter enot in služb, ki opravljajo najzahtevnejše naloge zaščite, reševanja in pomoči. V enoti Sežana se bo nadaljevala gradnja poligonskega dela s poudarkom na opremi in objektih za izvajanje programov, povezanih z varstvom pred požari v naravnem okolju. V sodelovanju s SV bodo razvite in zagotovljene vadbene zmogljivosti na letališču Cerklje ob Krki za usposabljanje letaliških gasilcev, gasilcev, ki so vključeni v izvajanje nalog po načrtih za primer letalske nesreče, oziroma reševalcev, ki izvajajo ZRP s pomočjo zrakoplovov. V Gasilski šoli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu se bo nadaljevalo usposabljanje kandidatov za pridobitev poklica gasilec po poklicnem standardu gasilec.

Novi programi se bodo uveljavljali tudi kot oblika pomoči državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam za vstop v Unijo oziroma državam v širši regiji, vključno s  Pobudo za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za jugovzhodno Evropo. Še naprej bomo razvijali, organizirali in izvajali različna mednarodna usposabljanja z aktualnimi vsebinami in dobrimi praksami s področja zmanjševanja tveganja nesreč in ukrepanja ob nesrečah.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo skupaj z nevladnimi organizacijami in medijskimi hišami, ki so vključene v varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, nadaljevala z razvojem in spodbujanjem bolj načrtnih in organiziranih oblik obveščanja javnosti o potencialnih ogroženostih, seznanjanja in usposabljanja prebivalstva z različnimi neobveznimi oblikami funkcionalnega usposabljanja za zaščito, reševanje in pomoč ter še posebej za osebno in vzajemno zaščito.

Raziskovalno razvojno dejavnost

Skladno s temeljnimi cilji razvoja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo v celotnem srednjeročnem obdobju načrtno nadaljevali raziskovalno-razvojno delo, v okviru katerega se bodo izvajale raziskovalno-razvojne naloge ter posamezne uporabnostne raziskave in študije. Poseben poudarek bomo dali raziskovalnim in razvojnim projektom, pri katerih bo mogoče uporabljati rezultate tako v obrambnem sistemu, še posebej v SV, kot v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sistemu notranje varnosti.

Financiranje

Vsa sredstva za izvajanje programov in nalog določenih s tem nacionalnim programom bodo zagotovljena z letnimi proračuni države in občin.

Temeljnih meril za zbiranje, razdeljevanje in porabo sredstev požarne takse ne bomo spreminjali, spremeniti oziroma dopolniti pa bo treba merila za delitev požarne takse občinam, na podlagi na novo izdelanih ali ažuriranih ocen ogroženosti (tveganj).

Sredstva požarnega sklada na državni ravni se bodo namenjala tudi za zahtevnejšo in specialno opremo za delovanje gasilskih enot pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob določenih ali aktualnih vrstah nesreč (gasilske lestve – platforme, čolni itn.).

Skladno z rastjo proračunskih sredstev bomo nadaljevali vsakoletne razpise sofinanciranj za izenačevanje opremljenosti gasilske in drugih reševalnih služb med občinami, ki imajo slabše razvojne oziroma materialne možnosti.

Enako se bodo kot program državnega pomena nadaljevale aktivnosti za zagotovitev specifične opreme in sredstev, posebnega namenskega plovila, komunikacijskih in drugih sredstev, organizacijskih ter drugih rešitev, potrebnih za nadaljnje vzpostavljanje ustrezne službe, sposobne za ukrepanje ob nesrečah oziroma nenadnem onesnaženju morja z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi.

Ključnega pomena za celoten sistem varstva pred nesrečami, za razvoj zmogljivosti in vzdrževanje pripravljenosti operativnega dela sistema (zaščita in reševanje) v naslednjih letih bodo sredstva, ki jih bodo v ta namen zagotavljale občine. V sistemu financiranja občin ni predpisanih rešitev ali meril po katerih naj bi se sredstva v te namene zagotavljala in je vsaka občina pri financiranju tega področja samostojna. Večina sredstev je praviloma namenjena za področje požarnega varstva, zlasti za delovanje javne gasilske službe, ki jo opravljajo v večini občin prostovoljni gasilci. V naslednjih letih veljavnosti programa, bi morali težiti za tem, da se sredstva, ki jih namenjajo občine za vzdrževanje pripravljenosti sistema zaščite, reševanja in pomoči ne zmanjšujejo, saj bi to negativno vplivalo tudi na učinkovitost izvajanja nalog ob nesrečah.  

Mednarodno sodelovanje  

Tudi v prihodnjem obdobju bomo krepili glavne oblike mednarodnega sodelovanja, kot so dejavnosti za preprečevanje nevarnosti in nesreč, medsebojno obveščanje o nevarnostih in posledicah naravnih in drugih nesreč, podpora pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti držav za obvladovanje nesreč ter medsebojna pomoč ob večjih nesrečah.

Temeljna usmeritev bo zagotavljanje prispevka Republike Slovenije k razvoju sistemov za obvladovanje naravnih in drugih nesreč v regiji, predvsem v sodelovanju s sosednjimi državami in v Jugovzhodni Evropi. Prizadevala si bo za krepitev mehanizma civilne zaščite Evropske unije in za aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah ter v širšem mednarodnem okolju.  

Postopke priprave in sprejemanja resolucije  

V postopku priprave programa, smo 15. 01. 2015 pozvali deležnike (ministrstva, reševalni sestavi, občine – njihova združenja, drugo strokovno javnost – skupaj 38) k posredovanju prispevkov za uvrstitev v program. Rok za prispevke je bil 15. 02. 2015. Zaradi slabega odziva smo   večkrat urgirali pri posameznih inštitucijah in zadnje prispevke prejeli 20. 04. 2015. V tem času smo pripravili tudi analizo uspešnosti veljavnega programa, ki nam je koristila pri pripravi novih predlogov. V mesecu maju je bil pripravljen čistopis predloga in v juniju obravnavan na kolegiju ministrice za obrambo, ter usklajen znotraj ministrstva. V mesecu septembru je bil program lektoriran in v oktobru javno objavljen na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje in pozvani deležniki iz struktur zaščite, reševanja in pomoči, da posredujejo pripombe. S strani MO so bile k pripombam pozvane vse občine (preko asociacij) in ministrstva. Program je 2. decembra 2015 na svoji prvi seji obravnaval Svet vlade za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Rok za pripombe članov sveta je bil 31. december. 14. decembra je predlog programa obravnaval tudi Štab Civilne zaščite Republike Slovenije. Pripombe smo z vsemi uskladili in oblikovali predlog programa, ki ga je potrdila vlada.

 

 

 

 

 

 

 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE