Facebook
Twitter
YouTube

Seja Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije (15. 12. 2015)

Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu sklical zadnjo sejo štaba Civilne zaščite Republike Slovenije letos. Na dnevnem redu je bilo predlog Načrta nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016–2022,  temeljne naloge Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v letu 2016,  izdelava ocen tveganj za nesreče in  aktivnosti na področju načrtovanja sploh, podrobno pa je bil predstavljen predlog Državnega  načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemijeoziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh.

Predlog Načrta nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016–2022 je predstavil Srečko Šestan. S tem načrtom se določijo cilji, politika in strategija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za najmanj petletno obdobje. Povedal je, da se je na poziv uprave strokovni javnosti, da prispevajo svoje poglede in predloge k programu, odzvalo 23 ustanov oz. posameznikov, 11 zaposlenih na upravi in pristojnem inšpektoratu in 9 reševalnih služb (pozvanih jih je bilo 38).

 Izpostavil je temeljni cilj tega predloga programa do leta 2022: »Poudarek bo na preventivi, vključno z ocenami tveganj in načrti za obvladovanje le-teh, pa tudi reorganizacija sil za zaščito in reševanje, njihova opremljenost …«

 Konkretni cilji so naslednji:

Za področje odpravljanja posledic nesreč in zagotavljanja finančnih in drugih virov je z načrtom predvideno, da bo proučena možnost uveljavitve enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, izdelani bodo merila in pogoji za nudenje državne pomoči po vrstah, ukrepih in višini ob različnih nesrečah.

Temeljne naloge Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za leto 2016 in dosežke v iztekajočem se letu je predstavil Darko But, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščiti in reševanje.

Med dosežki je izpostavil začetek rednega delovanja eCall klica ( to je samodejni klic ob hujši prometni nesreči iz poškodovanega avtomobila), razdelitev sredstev iz naslova Solidarnostnega sklada lokalnim skupnostim, ki so utrpele škodo ob žledu, pripravo ocen tveganj za naravne in druge nesreče,  kot jo zahteva evropska direktiva in izpeljan projekt Izobraževalnega centra Ig Psihološka pomoč prebivalcem ob hudih naravnih in drugih nesrečah.

 Kot ključne naloge v letu 2016 pa je izpostavil:

 

 

Mag. Mojca Zupan, vodja Sektorja za načrtovanje in preventive, je člane štaba  informirala o izdelavi ocen tveganj za nesreče in informacijo o aktivnostih na področju načrtovanja ter osebne in vzajemne zaščite v letu 2015.

Sklep EU nalaga Sloveniji  izdelavo ocen tveganj za posamezne nesreče in te ocene bodo vplivale na črpanje kohezijskih sredstev. Največ jih morata pripraviti  Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo, pripraviti pa bo treba tudi državno oceno tveganj, poleg ocen tveganj za posamezne nesreče. Imenovani sta bila Državni koordinacijski organ za ocene tveganj in Medresorska delovna skupina, ki bdita nad pripravo teh ocen. Poročilo o izdelavi ocen tveganj je bilo izdelano in poslano Vladi Republike Slovenije in ga bo obravnavala v naslednjih dneh. Po sprejetju na vladi bo treba poročati Evropski komisiji, je štabu poročala Zupanova.  

Romana Zel, višja svetovalka za razvojno načrtovanje, je predstavila  predlog Državnega  načrta  zaščite in reševanja ob pojavu epidemijeoziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, ki ga bodo člani štaba še letos apotrdili.

Po seji štaba so predstavniki petih nevladnih organizacij oziroma reševalnih služb podpisali anekse k pogodbam, s katerimi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sofinancira njihovo delovanje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ima s civilnodružbenimi organizacijami sklenjene pogodbe, v katerih so dogovorjene obveznosti prostovoljnih organizacij (urjenje, pripravljenost, interveniranje itd.) in države, in sicer plačevanje sorazmernega deleža stroškov za njihovo delovanje. Denar Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zagotavlja iz državnega proračuna, znesek pa je določen z letnimi aneksi k pogodbam.  Anekse so podpisali : Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Gorska reševalna služba, Jamarska reševalna služba in Podvodna reševalna služba.  

 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE