Facebook
Twitter
YouTube

Večje naravne in druge nesreče med letoma 1995 in 2014 (23. 12. 2014)

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (nadomestil je Zakon o obrambi in zaščiti) že 20 let ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob obletnici smo pripravili pregled večjih nesreč, s katerimi smo bili soočeni v tem obdobju. Za Slovenijo velja, da poplave, zemeljski plazovi, požari in potresi pomenijo največjo nevarnost za ljudi in okolje ter da imamo ob naravnih ujmah relativno malo žrtev in veliko gmotno škodo. V obdobju med letoma 1995 in 2014 samo v letih 1996, 2002 in 2011 ni bilo večjih naravnih in drugih nesreč.

1995

22. maj – POTRES
V potresu v Ilirski Bistrici (dva potresa moči M 4,4 in 4,7 R, intenzitete 6 MSK) je bilo poškodovanih okoli 60 zgradb, nekatere od njih so bile srednjemočno poškodovane (delne poškodbe ali popolno odpadanje dimnikov, odpadanje strešnikov, večje razpoke na stebrih, gredah, stenah ipd.), v širši okolici pa so ugotovili lažje poškodbe na 28 zgradbah (lasaste razpoke v ometu in stropu, odpadanje beleža in ometa ali razširjanje dotedanjih razpok, zdrsi strešnikov, manjše poškodbe dimnikov).

1996

Ni bilo večjih nesreč.

1997

18. in 19. april – POŽAR V NARAVI
Na območju Vremščice v občini Divača sta bila obsežna požara v naravnem okolju, v katerih je pogorelo okoli 500 ha večinoma gozdnih površin.

10. junij – NESREČA V GORAH
V severni steni Turske gore nad Okrešljem se je pri usposabljanju za reševanje s helikopterjem smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev. To je bila najhujša nesreča gorskih reševalcev v slovenskih gorah.

1998

10. april – POTRES
Zgornje Posočje je stresel potres z močjo 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici in nadžariščnim območjem med dolino Lepene in povirjem Tolminke. Ob potresu ni bilo poškodovanih in mrtvih, od 311 poškodovanih objektov jih je bilo 123 takšnih, da jih ne bi bilo več smotrno obnoviti. Največ takšnih je bilo v občini Bovec. To je bil največji potres v Sloveniji v 20. stoletju.

4.– 6. november – POPLAVE
Povodenj je najhujše posledice povzročila na Celjskem, zlasti v Celju in Laškem, ki sta doživela podobno usodo kot ob katastrofalnih poplavah novembra 1990.

1999

13. maj – PROMETNA NESREČA
V hudi prometni nesreči zaradi trčenja avtobusa in vlaka pri Šempetru so štirje otroci na kraju nesreče umrli, 32 otrok in učiteljico pa so prepeljali v celjsko bolnišnico. Avtobus je prevažal 38 učencev in tri učiteljice.

2000

15.–17. november – ZEMELJSKI PLAZ
Zemeljski plaz v Logu pod Mangartom se je utrgal 15. novembra na območju Šteng pod Stovžjem in kot drobirski tok stekel po dolini Mangartskega potoka. Na poti je uničil most na predelski cesti ter se ustavil na sotočju Mangartskega potoka in Predelice. Okoli 1,5 km dolga gmota je obsegala nekaj sto tisoč m3 gradiva. V naslednjih dneh se je gmota zaradi novih padavin in prepojenosti utekočinila in se 17. novembra drugič premaknila; v nekaj minutah je drobirski tok dosegel Log. Plaz je terjal 7 življenj, porušenih in poškodovanih je bilo 18 stanovanjskih in 8 gospodarskih objektov. Na objektih, cestni in drugi infrastrukturi ter na kmetijskih zemljiščih je nastalo skupno za 2,6 milijarde tolarjev škode.

2001

24. april – RUDNIŠKA NESREČA
V jami Ojstro v Hrastniku je ob 4.40 je prišlo 300 metrov globoko do večjega vdora židke mase v zahodnem polju jame Ojstro Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Rudarji, ki so bili v jami, so se umaknili na varno, skupina sedmih rudarjev pa je okoli 6. ure začela odpravljati posledice vdora. Ob 8.15 je prišlo v jami do še enega vdora, tokrat vode z več tisoč kubičnimi metri mulja in blata. Zasulo je vseh sedem rudarjev, od teh se je eden rešil. V rudniku so za pogrešanih šest rudarjev takoj organizirali reševalno oziroma iskalno akcijo. Reševanje je sprva zelo oviral močan dotok vode. Istega dne malo pred 13. uro so enega od pogrešanih rudarjev rešili in ga prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Bil je lažje poškodovan. Preostalih pet rudarjev je v nesreči umrlo.

29. avgust – POŽAR V NARAVI
Zaradi posledic suše avgusta leta 2001 je bilo zabeleženih skoraj 400 požarov, pri Komnu konec avgusta eden največjih požarov na Krasu v zadnjih desetih letih. Zgorelo je 117 ha površin.

2002

Ni bilo večjih nesreč.

2003

marec–september – SUŠA
Značilnost leta 2003 je tudi dolgotrajna suša, ki se je začela že marca. Marec 2003 naj bi bil najbolj sušen marec v zadnjih 50 letih. Suša se je končala postopoma šele septembra. Za celotno obdobje od marca do septembra je bilo značilno tudi pretoplo vreme.

29. julij – POŽAR V NARAVI
Gorelo je ob meji z Italijo, na širšem območju Sel na Krasu in Vojščice. Požar so gasili več dni, dokončno je bil ukročen šele 8. avgusta. Zajel je površino dveh občin (Mirna - Kostanjevica in Komen). Pogorelo je 1.048 ha površine, od tega po podatkih Zavoda za gozdove večina listnatega gozda. To je bil eden največjih požarov v naravi pri nas do zdaj. Škodo v gozdovih so na Zavodu za gozdove ocenili na sto milijonov tolarjev.

2004

12. julij – POTRES
Zgornje Posočje je stresel močan potres z nadžariščnim območjem okoli štiri kilometre severno od Kobarida. Sunek je trajal štiri sekunde, njegova magnituda pa je znašala 4,9. Največ škode je bilo v Bovcu in Čezsoči. Med 1.700 poškodovanimi objekti je bilo okoli 180 občasno ali trajno neuporabnih.

22.–24. julij – NEURJE
22. julija je neurje pustošilo na mariborskem območju, 23. julija pa so zelo močna vročinska neurja, za katera je bil značilen izredno močan veter, pustošila predvsem na ljubljanskem območju, Dolenjskem, v Zasavju in Posavju. 24. julija je bilo na udaru kamniško območje.

9. avgust – NEURJE S TOČO
Omembe vredno je silovito neurje, ki je predvsem v občinah Slovenske Konjice in Zreče s točo v velikosti jajca za seboj pustilo pravo razdejanje; samo v občini Slovenske Konjice je bilo poškodovanih 15 ljudi, 1.046 objektov, škoda pa je bila ocenjena na okoli 3 milijarde tolarjev.

2005

21. april – PROMETNA NESREČA
Na Poljanskem klancu pri Trebnjem se je zgodila najhujša prometna nesreča po številu smrtnih žrtev v samostojni Sloveniji. Do nesreče je prišlo, ker je kombinirano vozilo oplazilo nasproti vozeči priklopnik, naložen z osebnimi avtomobili, ki je po trku zapeljal na nasprotni pas, se prevrnil in pod seboj pokopal tri osebna vozila, ki so zagorela. Umrlo je 8 ljudi.

20.–23. avgust – NEURJE
Hudourniške poplave in zemeljski plazovi so prizadeli Posavje, Zasavje, Pomurje, Celjsko, Pohorje.

25.–28. november – POPLAVE
Visok sneg in močne padavine so povzročile snegolom in poplave.

2006

14. februar – NALEZLJIVE BOLEZNI PRI ŽIVALIH
Nacionalni veterinarski inštitut je sporočil, da so pri šestih od osmih poginulih ptic odkrili virus ptičje gripe. Siva čaplja je bila iz okolice Slovenj Gradca, pet labodov pa so našli na območju Maribora in Mute, kjer so že pred tednom odkrili prvega okuženega laboda. Veterinarska uprava je o sumu okuženosti šestih ptic obvestila Evropsko komisijo, zadevo pa je obravnavalo tudi Državno središče za nadzor bolezni. Slovenija je bila razglašena za območje tveganja, za območje izrazitega tveganja pa 16 občin, kjer je treba perutnino rediti v zaprtih prostorih, vodo za napajanje iz zajetij, kjer bi bil možen stik z divjo perutnino, pa prekuhavati.

21. julij – POŽAR V NARAVI
Požar v naravi pri Škrbini na Krasu je uničil 950 ha površin, večino od tega, okoli 700 ha, iglastega gozda.

2007

18.–19. september – MOČNE PADAVINE, POPLAVE IN ZEMELJSKI PLAZOVI
Sprva je bilo najhuje na Gorenjskem, zlasti v porečju Selške Sore in najbolj kritično v Železnikih, ker je Selška Sora zelo hitro narasla za več kot dva metra in presegla najvišji izmerjen vodostaj. V naselje je prihrumel okoli dva metra visok val vode in se hitro pomikal po dolini navzdol. Največjo škodo je napravil prav v Železnikih. Podobno razdejanje kot Sora v Železnikih je napravila tudi Davča v svoji dolini. Ko so vodotoki v zahodni Sloveniji začeli upadati, se je glavnina padavin preselila nad osrednjo in vzhodno Slovenijo v porečju Sore, Tržiške Bistrice, Lipnice ter drugih hudournikov, pa tudi Savinje in Dravinje. Poplave so terjale 7 življenj.

2008

3. julij – NESREČA NA GRADBIŠČU HE BLANCA NA SAVI
Pri gradbišču HE Blanca na Savi, v občini Sevnica, sta se prevrnila dva od treh čolnov z več osebami, ki jih je potegnilo v prelivna polja omenjene elektrarne. Iskalno-reševalna akcija je trajala pet dni, do 8. julija, ko so na Hrvaškem našli truplo zadnjega utopljenca. V nesreči je umrlo 13 oseb, ena oseba je bila poškodovana.

13. in 14. julij – NEURJE
Okoli 14. ure je hudo neurje z močnim vetrom in ponekod tudi z debelo točo zajelo najprej severni del ljubljanske regije, nato pa se je pomaknilo proti severovzhodu in zajelo Zahodno Štajersko, Koroško, severni del vzhodnoštajerske regije in Pomurje. Poškodovanih je bilo 15.000 objektov.

8. avgust – NEURJE S TOČO
Slovenijo so zajele nevihte z močnimi nalivi in obilico padavin. Med neurji so o toči, ki je povzročila škodo, poročali z Brkinov, Ljubljane in okolice, Zasavja ter Brežic. Na območju Brkinov in Ljubljane je ponekod padala toča, velika kot kokošje jajce. Največ škode je neurje povzročilo v vaseh Huje in Pregarje v Brkinih. V krajih z nalivi je v 24 urah padlo precej dežja; na primer v Ljubljani 62 mm in v Ratečah ter na Kredarici 49 mm.

2009

29.–31. marec – POPLAVE
Poplavljale so večje reke: Vipava, Idrijca, Ljubljanica, Gradaščica, Dravinja v srednjem in spodnjem toku, Mestinjščica, Rogatnica in Kolpa. Poplavljale so tudi manjše reke, Branica in Raša; razen Ljubljanice in Vipave so poplavljale v območjih vsakoletnih poplav.

3. in 4. avgust – NEURJE
Neurja in obilne padavine so prizadele predvsem severovzhodni del Slovenije in povzročile precejšnjo škodo.

17. november – POŽAR V OBJEKTU
Zagorelo je v hladilnici podjetja Niko transport v Mostah pri Komendi. Požar, ki je izbruhnil v polnilnici akumulatorjev za viličarje, se je razširil na ostale dele hladilnice in ostrešje objekta v obsegu približno 3.000 m2. Požar, ki je objekt močno poškodoval, poleg tega pa je bila v objektu uničena večina izdelkov, uskladiščenih proizvodov Ljubljanskih mlekarn, je po nekaterih ocenah povzročil za 1,5 milijarde evrov gmotne škode, kar ga uvršča med enega hujših požarov v zadnjih letih.

23.–26. december – POPLAVE IN ZEMELJSKI PLAZOVI
Zaradi močnega deževja so narasli vodotoki poplavili več objektov in cest. Sprožilo se je več plazov, veter je podiral drevesa. Največ škode je bilo na območjih regijskih centrov za obveščanje Koper, Celje, Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, Murska Sobota in Postojna.

2010
9. in 10. marec – BURJA S SNEGOM
V notranjosti države je močan veter gradil snežne zamete, na Primorskem pa je pihala nenavadno močna burja, ki je povzročila precej gmotne škode. Na ARSO so najmočnejši veter izmerili v Vipavski dolini: na merilnem mestu Dolenje, ki je nekoliko v zavetrju, so izmerili največji sunek vetra 133 km/h, nad Vipavsko dolino (Otlica) 113 km/h, v Novi Gorici 112 km/h, v Škocjanu 104 km/h, Kopru 108 km/h, na boji pred Piranom 113 km/h in na letališču Portorož 91 km/h. DARS je 10. marca, ko je bil veter najmočnejši, na svojem merilnem mestu na avtocesti, na najbolj izpostavljenem mestu v Vipavski dolini, izmeril sunke vetra čez 187 km/h.

17.–23. september – POPLAVE IN ZEMELJSKI PLAZOVI
Močno deževje je zajelo vso Slovenijo. Poplavile so Sava, Krka in Ljubljanica. Poplavljen je bil del Ljubljane z okolico, Kostanjevica na Krki z okolico, kraji v Novem mestu in okolici. Iz več sto poplavljenih objektov so gasilci črpali vodo, pomagali pa so prostovoljci in pripadniki Slovenske vojske. Nastala je ogromna materialna škoda.

27. november – PROMETNA NESREČA
Na dolenjski avtocesti med Višnjo Goro in Grosupljem je v pogojih zelo slabe vidljivosti, bila je gosta megla, prišlo do verižnega trčenja. V trčenju 36 osebnih in dveh kombiniranih vozil je bilo skupno udeleženih 51 ljudi, od tega jih je bilo 14 lažje poškodovanih, šest pa huje. Trije ljudje so umrli.

2011

Ni bilo večjih nesreč.

2012

28. januar–14. februar – MOČAN VETER, MRAZ IN VISOKO PLIMOVANJE MORJA
Močan veter, mraz in visoko plimovanje morja je povzročilo največ nevšečnosti na območju Postojne, Nove Gorice in Kopra. Orkanski veter je podiral drevesa, odkrival strehe objektov in poškodoval infrastrukturo. Vrtci, šole in druge javne ustanove so bili zaprti. Promet v koprskem pristanišču je bil prekinjen za vsa plovila. Zaradi prevrnjenih več tovornjakov so bile ceste na širšem območju zaprte.

10. – 11 avgust – POŽAR V NARAVI
10. avgusta popoldan sta izbruhnila požara pri naselju Male Loče v občini Ilirska Bistrica in v bližini naselja Črnotiče proti vasi Petrinje v občini Hrpelje Kozina. Ogenj je zajel listnati gozd na 460 ha. Požar je gasilo več kot 400 gasilcev iz 54 lokalnih gasilskih društev in gasilskih enot notranjske regije ter ga lokaliziralo. Ponoči so gasilci ostali na požarnih stražah, gašenje nadaljevali zjutraj in se ves dan borili z ognjem. Okoli 550 gasilcem so pomagali trije helikopterji SV in italijanski helikopter. Požar med Črnim Kalom in Petrinjami je zajel okoli 325 hektarjev, pri naselju Obrov v občini Ilirska Bistrica pa je požar zajel okoli 230 hektarjev površin. Oviran je bil cestni promet, tudi na primorski avtocesti.

23. avgust – NESREČA BALONA
Balon S5-OLM, ki je ob 5. uri zjutraj Kontroli zračnega prometa Slovenije prijavil polet in vzletel okoli 7. ure, je okoli 7.40 kontroli javil spuščanje za pristanek na območju Iga. Med pristajanjem ob Ižanski cesti, pri odcepu za Mateno, je ob 7.54 strmoglavil. V balonu je bilo 30 potnikov in dva člana posadke. Ob nesreči je 15 potnikov padlo iz gorečega balona, 6 jih je izgubilo življenje.

4. in 5. november – NEURJE Z MOČNIM VETROM
V noči na 4. november so močne padavine zajele večji del Slovenije. Močan veter je podiral drevesa in razkrival strehe, sprožilo se je več zemeljskih plazov. Zaradi dviga vodostaja rek in potokov je voda poplavila več sto objektov, odnašala ceste in uničevala infrastrukturo. Največ škode je neurje povzročilo na območju Brežic, Celja (reka Savinja), Kranja, Ljubljane, Murske Sobote in Nove Gorice.

2013
29. in 30. julij – NEURJE Z MOČNIM VETROM
Neurje z močnim vetrom je zajelo večji del Slovenije. Veter je odkrival strehe objektov, podiral drevesa in poškodoval infrastrukturo. Poškodovanih je bilo več sto objektov.

11. in 12. avgust – POŽAR V NARAVI
Ob 2.45 zjutraj je zagorelo v občini Komen, na območju med Škrbino in Trsteljem. Posredovali so gasilci ZGRS Sežana, PGD Komen, Štjak, Povir, Sežana in Senožeče. Požar se je razširil na hrib Trstelj. Zaradi nevarnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev je intervenirala tudi Državna enota za varstvo pred NUS. Pomoč pri gašenju sta nudila helikopterja Slovenske vojske. Zaradi razsežnosti požara, zajel je okoli 50 hektarjev, je bil aktiviran državni načrt v primeru velikih požarov v naravnem okolju. Požar je gasilo več kot 250 gasilcev iz 43 gasilskih enot. V pripravljenosti sta bila tudi helikopterja sosednje Italije in Hrvaške. Požar so popoldan pogasili, zaradi nevarnosti ponovnega vžiga pa so gasilci ostali na terenu. Pogorelo je okoli 50 hektarjev borovega gozda in podrasti. Tudi naslednji dan je na požarišču na območjih Škrbine in Trstelja sodelovalo pri prekopavanju in pregledu požarišča okoli 180 gasilcev iz notranjske in ljubljanske regije ter 40 gasilcev iz primorske.

11.–13. november – NEURJE Z MOČNIM VETROM
Neurje z močnim vetrom je zajelo večji del Slovenije. Veter je odkrival strehe objektov, podiral drevesa in poškodoval infrastrukturo. Najhuje je bilo na Gorenjskem, v Ljubljani, Novem mestu, Novi Gorici in na območju Postojne. Poškodovanih je bilo več sto objektov.

2014
30. januar–27. februar – ŽLED, VISOK SNEG IN POPLAVE
Zaradi žleda, ki je poškodoval infrastrukturo in podrl več daljnovodov, je bila več dni prekinjena oskrba z električno energijo, posebej na Gorenjskem, Notranjskem in Novogoriškem. Led je poškodoval velike površine gozdov. Slovenija je zaprosila za mednarodno pomoč, predvsem za zmogljive generatorje električne energije. Poleg žleda je težave povzročalo tudi obilno sneženje na začetku in poplave na koncu. Neposredne škode zaradi posledic poplav, visokega snega in žleda na območjih gorenjske, koroške, notranjske, ljubljanske, podravske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije je bilo za 429.415.980,17 evra.

12.–16. september – POPLAVE
Regijski centri za obveščanje so zabeležili 320 dogodkov, povezanih s poplavami in zemeljskimi plazovi. Najhuje je bilo na območju Dolenjske, Posavja, Zasavja, Štajerske, Koroške in Prekmurja. Gasilci in druge službe so črpali meteorne, podtalne in zaledne vode, s protipoplavnimi vrečami gradili nasipe in zavarovali objekte, zavarovali so plazišča in neprevozne ceste ter odstranjevali naplavine, ki so jih nanesle reke in hudourniki. Poplavljenih je bilo več kot 1000 objektov in 181 cestišč. Zaradi razmočenosti tal se je sprožilo preko 240 plazov. Evakuiranih je bilo 17 oseb.

21.–24. oktober – POPLAVE
Poplave so najbolj prizadele zgradbe in infrastrukturo v občinah Kozje, Mozirje, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Žiri, Dobrova - Polhov Gradec, Medvode, Ljubljana, Hoče, Makole, Pesnica, Sv. Trojica, Tolmin in Zagorje ob Savi.

7.–16. november – POPLAVE
Zaradi obilice dežja so poplavile kraške reke in ostali vodotoki. Poplavljale so vode na Cerkniškem, Ilirsko-Bistriškem, reki Ljubljanica in Krka. Voda se je zadrževala več kot 14 dni. Poplavljenih je bilo več vasi in krajev, tudi del Ljubljane.

28. december  – PROMETNA NESREČA
Ob 13.15 je prišlo na  avtocesti pri Postojni, v smeri proti Kopru, do trčenja 48 osebnih, 3 tovornih vozil in avtobusa. V nesreči je ena oseba izgubila življenje, 39  je bilo poškodovanih. Gasilci PGD Postojna in Cerknica so s tehničnim posegom rešili osebe iz vozil, pomagali reševalcem pri oskrbi in prenosu poškodovanih, odklopili so akumulatorje, osvetlili mesto nesreče, opravili požarno in prometno varovanje ter oskrbeli udeležence nesreče s toplimi napitki in odejami. Gasilci PGD Postojna, Veliko Ubeljsko in Studeno so  prepeljali  udeležence nesreče do avtocestne baze v Postojni. Ekipe Nujne medicinske pomoči  Postojna, Sežana, Cerknica, Ilirska BIstrica, Ajdovščina, Nova Gorica, Logatec, Ljubljana, RP Izola ter Meditransa so težje poškodovane prepeljale v UKC Ljubljana ter v izolsko in šempetrsko bolnišnico. Aktivirani so bili tudi psihologinja in delavci Centra za socialno delo, da so ponesrečenim nudili psiho socialno pomoč. 




nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE