Facebook
Twitter
YouTube

Satelitski posnetki poplavljenih območij (14. 11. 2014)

 Tudi ob tokratnih poplavah je Uprava RS za zaščito in reševanje, kot nacionalna kontaktna točka za storitve hitrega kartiranja satelitskih posnetkov Copernicus EMS,  zaprosila za satelitsko snemanje prizadetih območij (v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Uradom za meteorologijo), saj je spremljanje vremenske in hidrološke situacije bistvenega pomena pri načrtovanju območjih satelitskega snemanja. Vsi posnetki  so objavljeni na spletni strani http://emergency.copernicus.eu in javno dostopni, vsak pod svojo številko t.i. proženja.

 

Zadnje proženje iz Slovenije se vodi pod številko EMSR107, posnetki pa so  dostopni na http://emergency.copernicus.eu/mapping/list-of-components/EMSR107.

 Poplavne dogodke običajno spremlja slabo vreme, zato so posnetki največkrat narejeni z radarskimi sateliti, ki z uporabo radarske tehnologije SAR lahko snemajo skozi oblake. Pri tokratnem proženju so bila 8.11. posneta poplavljena območja v okolici Ljubljane in 13.11. Ilirske Bistrice z okolico.

Storitev Copernicus EMS (Emergency Mapping Service), omogoča vsem deležnikom, od regijskega, nacionalnega, evropskega do mednarodnega nivoja, ki so vključeni v obvladovanje naravnih in drugih nesreč ter humanitarnih kriz, natančne in brezplačne geoprostorske podatke, pridobljene s satelitskim daljinskim zaznavanjem in dopolnjene z že pridobljenimi podatki iz drugih virov. Glavni uporabniki storitve so države članice EU, države članice mehanizma Unije na področju civilne zaščite (European Civil Protection Mechanism), generalni direktorati Evropske Komisije, agencije v okviru EU in mednarodne humanitarne organizacije.

Pridobivanje podatkov daljinskega zaznavanja je omogočeno za območje celotne zemeljske oble. Najpogosteje se uporablja v primeru potresov, poplav, tsunamijev, viharjev, industrijskih nesreč in v primerih humanitarnih kriz. Storitev Copernicus EMS zagotavlja karte nesreč, od nekaj ur do največ nekaj dni po proženju. Rezultati so standarizirani in na voljo v treh oblikah: referenčne karte prikazujejo stanje terena pred nesrečo, razmejitvene karte prikazujejo stanje po nesreči s prvimi analizami in prostorskimi razsežnostmi nesreče ter razločitvene karte, ki vsebujejo podrobnejše analize in prve ocene poškodovanosti.

 Katja Banovec Juroš

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE