Facebook
Twitter
YouTube

Nova uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (4. 4. 2014)

Jutri bo prenehala veljati Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju iz leta 2006, v veljavo bo stopila nova uredba, ki jo je vlada sprejela 14. marca letos. V njej je natančneje opredeljeno, kaj se šteje za naravno okolje, kaj za kurjenje, z njo je skoraj povsem prepovedano požiganje v naravnem okolju, urejeno je tudi kurjenje kresov. Z uredbo se uvaja novost, in sicer dežurstvo gasilcev v jugozahodnem delu države, kjer je največ požarov v naravnem okolju.   

Glavne spremembe v novi uredbi so naslednje:
 
1. Na novo je definirano naravno okolje. Po tej uredbi se šteje za naravno okolje:
      gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
      drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
      območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
      v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v določenih občinah (Ajdovščina, Bovec, Brda, Divača, Hrpelje–Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kanal, Kobarid, Komen, Koper, Nova Gorica, Miren–Kostanjevica, Piran, Pivka, Postojna, Renče–Vogrsko, Sežana, Šempeter–Vrtojba, Tolmin, Vipava) naravno okolje tudi območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti od 100 do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
      skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih.
 
2. Na novo je definirano kurjenje, in sicer kot kurjenje tistih naravnih nenevarnih materialov znotraj kurišč (na primer les, trava, slama), za katere se ne uporablja predpis, ki ureja odpadke. Novost je tudi pojem požiganje, ki doslej še ni bil opredeljen. Požiganje pomeni odstranjevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč. Prav tako je prvič urejeno kurjenje kresov v naravnem okolju.
 
3. Delno so poenostavljeni splošni ukrepi pri kurjenju v naravnem okolju. Uredba določa, da je treba urediti kurišče tako, da je obdano z negorljivim materialom in da je okolica kurišča (vsaj meter od zunanjega roba) očiščena vseh gorljivih snovi. Kurišče mora nadzorovati polnoletna osebe ves čas kurjenja, po končanem kurjenju pa ogenj popolnoma pogasiti. Če je povprečna hitrost vetra večja od 20 km/h ali so sunki vetra močnejši od 40 km/h, se ne sme začeti kuriti oziroma se mora kurjenje takoj prenehati. To velja tudi za kurjenje kresov v naravnem okolju.
 
V naravnem okolju je prepovedano požigati (razen ob infrastrukturnih objektih ob določenih pogojih), odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar, pri kurjenju ali pri kurjenju kresov uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi in odstranjevati odpadke z uporabo ognja. V gozdu ni dovoljeno prižigati ognjemetov. 
 
V času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja, ki ga lahko razglasi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali lokalna skupnost,  so prepovedi še strožje. Takrat je v naravnem okolju poleg prej navedenih prepovedi prepovedano še:
      kuriti;
      kuriti kresove;
      požigati na območju ob infrastrukturnih objektih;
      izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar;
      izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja preveč razmnoženih insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd;
      izvajati ognjemete.
 
4. Uredba v 10. členu predpisuje izjeme oziroma pod določenimi pogoji omogoča izvajanje nekaterih aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, tudi v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja. Nekatere od njih so določene že v predpisih o gozdovih (na primer zatiranje preveč razmnoženih insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd), dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, varstvu rastlin in veterinarstvu ter so nujne zaradi varovanja okolja, ljudi, živali in premoženja. Prav tako so v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja včasih potrebna določena nujna vzdrževalna dela na infrastrukturi. V obdobju razglašene zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja izjeme niso dopuščene.
 
5. Uredba uvaja tudi novost na področju dežurstva gasilcev iz notranjosti države v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije (enota Sežana) v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja na območju izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Postojna, Koper in Nova Gorica. Z dežurstvom gasilcev v Sežani bo omogočeno hitrejše interveniranje ob večjih požarih v naravnem okolju na požarno najbolj ogroženem območju v državi.
 
6. Spremenjene so višine kazni, ki so usklajene z Zakonom o varstvu pred požarom in predpisi o gozdovih.
 
Vlada Republike Slovenije je 14. marca 2014 sprejela novo Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 20/2014, z dne 21. marca 2014. S začetkom veljave te uredbe (5. aprila 2014) preneha veljati Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju iz leta 2006.
 
Pripravil: Sektor za načrtovanje in preventivo
 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE