Facebook
Twitter
YouTube

Brezžični prenos slike iz tunela Karavanke (15. 10. 2013)

Na čezmejni vaji sil za zaščito in reševanje Karavanke 2013 smo preizkusili možnost brezžičnega prenosa slike in podatkov iz predora na večjih razdaljah. S poskusom smo potrdili teoretične modele, ki smo jih razvili v okviru mednarodnega projekta MONET. Tokrat nam je prvič uspelo prenašati sliko na razdalji 4.000 metov, torej iz več kot polovice 7.864 metrov dolgega predora Karavanke. Za prenos slike smo uporabili opremo, ki jo sicer uporabljamo v sistemu Videokras in ki služi zgodnjemu zaznavanju požarov na Krasu in v Primorju.

Preizkus je uspel v celoti, saj smo brez težav in prekinitev lahko spremljali prenos celotnega poteka vaje v predoru. Dodatno kamero smo postavili na plato pred predorom in strokovna javnost je lahko v prostorih avtocestne baze na Hrušici preko projekcije slike na platno spremljala dogajanje na dveh prizoriščih vaje. 
 
Zadnja generacija kamer se je zelo dobro izkazala. Slika je bila kljub relativno slabi vidljivosti dovolj ostra in svetla. Kamere je bilo mogoče poljubno usmerjati v krogu 3600 okoli njihove osi oziroma pod kotom ±900 navzgor in navzdol, sliko je bilo mogoče tudi povečati. Kamere omogočajo celo do 43-kratno povečavo slike. Ko predor zajame gost dim, se vidljivost drastično zmanjša. V takšnem primeru lahko uporabimo termovizijsko kamero, ki tudi v gostem dimu zazna ter prikaže ljudi in toplotne izvore.
 
Na podlagi dosedanjih poskusov prenosa slike in podatkov v predorih ocenjujemo, da bi bila takšna oprema zelo primerna za namestitev na predorska reševalna vozila. Vodja intervencije bi lahko v poveljniškem šotoru pred predorom nemoteno spremljal potek reševanja in vsa druga dogajanja v predoru; spremljal bi lahko gibanje reševalcev, s čimer bi bila zagotovljena njihova večja varnost.
 
Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje RS
 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE