Facebook
Twitter
YouTube

Končana mednarodna vaja Karavanke 2013 (9. 10. 2013)

Na ploščadi pred predorom Karavanke in v njem je bilo 8. oktobra med 19. in 24. uro središče mednarodne  vaje Karavanke 2013, na kateri se je urilo 460 pripadnikov sil za zaščito in reševanje, približno 300 slovenskih in 160 avstrijskih, vseh sodelujočih pa je bilo več kot 700. Predpostavka vaje je bila, da je po trčenju vozil v predoru izbruhnil požar, njen namen pa usposabljanje sil za intervencije in preverjanje, kakšne so zmogljivosti ukrepanja ob takšnih nesrečah. Zadnja vaja v predoru Karavanke, najdaljšem enocevnem predoru v Sloveniji, ki zahteva drugačne metode reševanja, je bila leta 2009.

Na vaji so sodelovali predstavniki 25 različnih ustanov, slovenskih in avstrijskih, ki so pristojne za ukrepanje, če bi do nesreče v predoru prišlo. 460 pripadnikov sil za zaščito in reševanje se je urilo za intervencijo, približno 300 je bilo slovenskih in 160 avstrijskih. Če štejemo vse, ki so vajo pripravljali, od štabov CZ do organizatorjev in pripravljavcev delovišča ter drugih, je sodelovalo več kot 720 ljudi.
 
Vaja je temeljila na predpostavki, da je v avtocestnem predoru Karavanke prišlo do trčenja manjšega avtobusa in osebnega vozila. Zaradi nenadnega zaviranja je prišlo do dodatnega trčenja oziroma naleta treh osebnih vozil. V nesreči je bilo več oseb poškodovanih, eno vozilo pa je zagorelo. Zaradi nesreče sta bili v predoru ujeti dve koloni od 30 do 50 vozil, v katerih je bilo od 80 do 120 oseb.
 
Nesreča se je, za vajo seveda, zgodila ob 20. uri. Po obvestilu na številko 112, ki ga je prevzel Regijski center za obveščanje Kranj, so na prizorišče odhiteli tako imenovani prvi posredovalci, to so poklicni predorski gasilci, policisti in nujna medicinska pomoč, za njimi pa so bili aktivirani tudi portalni gasilci iz bližnjih gasilskih društev. Aktiviran je bil tudi Regijski štab CZ za Gorenjsko.

Strokovna javnost je dogajanje v predoru spremljala prek video prenosa v Darsovi bazi na Hrušici. in ob brezžičnem prenosu slike iz predorske ceviposlušala odličen strokovni komentar Milana Dubravca, vodje gasilske šola v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Komentiral je zahtevno reševanje v predoru, ki nima reševalne cevi, kar zahteva zelo izurjene ekipe gasilcev, ki morajo biti dobro kondicijsko pripravljeni in opremljeni za posredovanje v izredno težkih razmerah. V predoru je malo prostora, zaradi ognja nastajajo visoke temperature, vidljivost pa je zaradi dima zelo slaba.
 
Na vaji je bilo veliko pozornosti namenjene tudi oskrbi ponesrečenih in ujetih v predoru. Aktivirana je bila prikolica za množične nesreče, pred predorom se je izvajala triaža, v zbirnem centru, ki je bil v prostorih avtocestne baze, pa so popisovali udeležene v nesreči in ujete v predoru in urejali evidence. Tam je bil tudi štab Civilne zaščite. Sodelovala je tudi Splošna bolnišnica Jesenic, kjer so preverjali načrte za sprejem večjega števila ponesrečenih in njihovo oskrbo.
 
Strokovni javnosti je bila vaja predstavljena tudi ob 18.30 v prostorih Gasilske reševalne službe Jesenice, predstavitvi pa je sledil organiziran ogled vaje. Predstavitve se je udeležil tudi minister za obrambo Roman Jakič in si v spremstvu Darka Buta, generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, in Srečka Šestana, poveljnika Civilne zaščite,ogledal tudi vajo.
 
Na novinarski konferenci pred vajo, ki je bila tokrat na avstrijski strani predora, so novinarjem prestavili slovensko-avstrijsko sodelovanje v projektu GOAL in vajo. Deželni glavar iz Beljaka Bernd Riepan je povedal, da na avstrijski strani sodeluje okrog 400 ljudi in da z vajo preverjajo predvsem usposobljenost reševalcev za ukrepanje. Slovenski in avstrijski reševalci se urijo skupaj, da bi lahko ob nesreči čim učinkoviteje reševali. Stroški za vajo bodo približno 10.000 evrov, »a to je dobra naložba, saj gre za našo varnost,« je še dodal.
Vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj in vodja vaje Jernej Hudohmetje na kratko predstavil scenarij vaje in število udeleženih ter izpostavil, da bodo z vajo preverili tudi koncepte reševanja in vse druge aktivnosti, ki bi bile v takšnih primerih potrebne – od intervencije, triaže, medicinske oskrbe poškodovanih v bolnišnici do zbiranja in vodenja evidenc udeleženih, ko gre za množične nesreče. Neposredni stroški vaje na slovenski strani so 7000 evrov.
Rainer Kienreich, v družbi ASFINAG odgovoren za odcep avtoceste, katere del je predor, je dejal, da je karavanški predor edini čezmejni predor v Avstriji in da je dobro sodelovanje s Slovenijo zanje zato zelo pomembno. »Z vajo preverjamo predvsem skladnost delovanja človeških verig, reševalcev z obeh strani meje, saj se tehnološke varnostne rešitve v predoru testirajo ob drugih priložnostih,« je pojasnil. Skupaj s slovensko družbo Dars načrtujejo ukrepe za izboljšanje varnosti, pri čemer je omenil tehnične izboljšave, na primer naprave, ki pokažejo temperaturo vozil preden zapeljejo v predor. Sicer pa, kot je že znano, je predvidena tudi gradnja druge cevi predora. Naložba je ocenjena na 300 milijonov evrov, od tega naj bi 160 milijonov prispevala Avstrija in 140 milijonov Slovenija.  
Slovenski organizatorji so pri pripravi vaje usklajevali aktivnosti s predstavniki avstrijskega upravljavca predora in avtoceste ASFINAG, predstavniki avstrijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije, Rdečega križa ter upravnih organov Dežele Koroške
 
Foto:   UTRINKI Z VAJE
           Jakob Oražem, URSZR
 
 
 
 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE