Facebook
Twitter
YouTube

Številko 112 pozna 90% slovenskih voznikov (20. 3. 2013)

Na Finskem, v Portugalski, Danski, Nemčiji in Sloveniji je enotna evropska števila za klic v sili 112 najbolj prepoznavna. V teh državah je več kot 90 odstotkov voznikov na vprašanje »Kako se glasi telefonska številka reševalne službe za klice v sili?« odgovorilo, da je to 112. To je ena od ugotovitev raziskave Euro Test, opravljene z anketiranjem 2800 evropskih voznikov v 14 državah. Večina od 10 vprašanj pa je bila o poznavanju in nudenju prve pomoči ob prometnih nesrečah. Tu pa so odgovori pokazali, da je znanje slovenskih voznikov o prvi pomoči sicer boljše od evropskega povprečja,  a voznike je pomagati strah. Na vprašanje »Si upate nuditi prvo pomoč?« jih je v Sloveniji  le 40% odgovorili pritrdilno.

Raziskavo o znanju prve pomoči med vozniki sta  v Sloveniji organizirala Avto moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s konzorcijem Euro Test, združenjem evropskih avtomobilskih klubov. Sodelovalo je 2800 evropskih voznikov, po 200 iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Portugalske, Srbije, Španije , Švice in Slovenije. Anketo je sestavljalo 8 teoretičnih vprašanj in dva praktična prikaza – prikaz ravnanja z nezavestnim ponesrečencem in prikaz temeljnih postopkov oživljanja.   .
 
Na evropski ravni je raziskava ugotovila, da dve tretjini voznikov želi pomagati ob prometni nesreči in nuditi prvo pomoč, toda le 17,8% natančno ve, kaj bi  morali storiti, če prvi pridejo na kraj nesreče s poškodovanimi. Slovenski vozniki so se z raziskavo izkazali kot najbolj zadržani, saj jih je le 40% odgovorilo, da si upajo nuditi prvo pomoč. Poleg Slovencev so najmanj samozavesti pokazali Švicarji 47%, Srbi 54% in Hrvati 55%; medtem ko so se kot najbolj samozavestni izkazali Finci 85%, Avstrijci 80% in Nemci72%.  Pri poznavanju prve pomoči, pred vsem pa pri praktičnem preverjanju pa so se slovenski vozniki odrezali veliko bolje; boljši od evropskega povprečja  so bili  pri  poznavanju  temeljnih postopkov oživljanja nezavestnega ponesrečenca in pri poznavanju postopkov nudenja prve pomoči ob močni krvavitvi.
 
Rezultate raziskave sta predstavila AMZS in RKS, generalni sekretar RK Slovenije dr. Danijel Starman pa je ob rezultatih opozoril, da je znanje prve pomoči  udeležencev v prometu nuja, saj za Evropo velja ocena, da se na leto poškoduje v prometnih nesrečah 50 milijonov ljudi. Razmisliti bi morali, tudi pri nas,  o organiziranju osvežitvenih, praktičnih tečajev prve pomoči;  ker ljudje znanje, ki ga ne uporabljamo hitro pozabimo in tudi zato, ker so se metode dajanja prve pomoči s časom spremenile in izpopolnile. Oboje bi prispevalo tudi k samozavesti ljudi in jih opogumilo, da ob nesreči ne bi oklevali.
 
V Slovenji je usposabljanje in izpit iz prve pomoči obvezen za pridobitev vozniškega dovoljenja in tako je v večini, v 55% evropskih držav. V nekaterih državah populacijo o prvi pomoči usposabljajo v šolah ali na delovnem mestu, povsod pa ljudi usposabljajo. Zato je ob predstavitvi rezultatov o znanju prve pomoči voznikov  dr. Starman opozoril tudi na predlagano spremembo Zakona o voznikih, ki naj bi odpravila obvezni izpit iz prve pomoči kot del izpita za voznike motornih vozil. To je slabo in v nasprotju z želenim izboljšanjem varnosti v cestnem prometu, je zatrdil. Zdaj v Sloveniji letno opravi izpit iz prve pomoči ob pridobitvi vozniškega dovoljenja okoli 24 000 ljudi.
 
Ta množična seznanjenost slovenske populacije z osnovami prve pomoči pa je pomembna tudi za sistem zasičite in reševanja. Za primer hujših in množičnih nesrečah, kot bi bil  na primer potres, je obvladovanj veščin dajanja prve pomoči čim večjega števila ljudi stvar preživetja. Uprava za zaščito ni reševanje, tudi v sodelovanju z Rdečim križam Slovenije, sicer tudi redno usposablja in uri laične ekipe za dajanje prve pomoči, predvsem reševalce, vendar takšne množičnosti kot je obvezno usposabljanje ob opravljanju vozniškega izpita ne more doseči.
 
 
 
 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE