Facebook
Twitter
YouTube

Nevarnosti se je treba zavedati (24. 1. 2013)

Več kot 80 ljudi iz vse Slovenije, predvsem strokovna javnost, se je udeležilo predstavitve rezultatov raziskovalne naloge »Zemeljske in betonske pregrade strateškega pomena v RS«, ki jo je financirala Uprava RS za zaščito in reševanje, oziroma Ministrstvo za obrambo, opravil pa Zavod za gradbeništvo s partnerji.  Pregrade so same po sebi  latentna grožnja, opozarja stroka, zato jih je treba evidentirati, opazovati, vzdrževati in odgovorno upravljati, javnost pa opozoriti, kakšno varnostno tveganje predstavljajo. Ljudje se nevarnosti morajo zavedati, da se nanjo lahko pripravijo.

Uvodoma  je  državni sekretar z Ministrstva za obrambo Peter Stavanja  povedal, da je vesel velikega zanimanj strokovne javnosti za to tematiko in dodal, da bo treba tudi v prihodnje, kljub finančni krizi, zagotoviti sredstva za raziskave s področja zaščite in reševanja, ker morajo biti posegi v prostor strokovni, sicer se narava maščuje, prej ali slej.
V imenu Uprave za zaščito in reševanje je povzel besedo Srečko Šestan in se sodelavcem in raziskovalcem zahvalil za dobro opravljeno delo. Poudaril je pomen ukrepov, ki so predvideni za posamezne pregrade in odgovornost vseh, lastnikov in upravljavcev, da odgovorno upravljajo s pregradami, da do nesreč ne bo prišlo. Takšne nesreče so sicer redke, vendar je preventiva je tudi na tem področju, brez dvoma, najcenejša rešitev.
 
Sicer so pa rezultate predstavili doc. dr. Andrej Kryžanovski s Fakultete za gradbeništvo. Povedal je, da je s to raziskavo evidentiranih 68 tovrstnih objektov v Sloveniji, razpršenih po državi, ki so jih z analizo tveganja  klasificirali kot objekte velikega, srednjega in majhnega tveganja. Opozoril je, da ne velja, da predstavljajo velike pregrade veliko tveganje, majhne pa majhno. Velike pregrade niso problematične, večinoma imajo potrebno dokumentacijo in so vzdrževane. Problem so majhne pregrade, še posebej tiste, ki nimajo osnovnih dokumentov, ker je tveganje že to, da ni informacij o njih. Gradijo se na hitro in to je tudi tveganje, ker so pregrade gradbeno zahtevni objekti. Izpostavil je tudi, da so pregrade namenjene v prvi vrsti vodnemu varstvu, in da bi morala biti vsa druga raba tega prostora, od ribištva, turizma, rekreacije, energetike, podrejena osnovnemu namenu.
 Dejal je, da je predvideno, da bodo evidentirani objekti predstavljeni na interaktivnem zemljevidu in da bodo osnovni podatki enostavno, s klikom na posamezno pregrado, dostopni vsej zainteresirani javnosti.
 
Prof. dr. Rudi Rajnar s Fakultete za gradbeništvo je predstavil študije porušitve pregrad. Omenil je, da je sam pred desetletji v svoji doktorski disertaciji naredil matematični model za to, vendar so dandanes ti modeli že zelo izpopolnjeni. Apeliral je, da je potrebno narediti nove izračune možnih porušitev, predvsem za 16 izbranih pregrad in to področje uzakoniti. Načrti zaščite in reševanja temeljijo na zastarelih izračunih in jih je potrebno popraviti.
 
 
Mojca Ravnikar Turk iz Zavoda za gradbeništvo  je opozorila, da so veljavna pravila za tehnično opazovanje pregrad še iz leta 1966 in apelirala, da je potrebno urediti predpise, zaradi mnogih sprememb, tudi klimatskih. Zaradi njih bo v prihodnje tudi več protipoplavnih nasipov, več bo akumulacijskih bazenov za zasneževanje in podobno.
 
Dr. Andrej Širca je podrobno predstavil sanacijske ukrepe, ki so jih za posamezne pregrade predlagali in vnesli v tabelo. Od 48 pregrad so v tabeli opisi stanja, predlagani ukrepi in okvirne ocene stroškov sanacije za 37 pregrad.  Zbirna ocena: 18 milijonov EUR za sanacijo, od tega 64% za velike pregrade, za vzpostavitev osnovnega varnostnega stanja.
 
Na koncu je dr. doc. dr. Andrej Kryžanovski namesto predvidene Nine Humar in prof. dr. Marka Poliča predstavil tudi, kako se izsledki raziskave vključijo v načrte zaščite in reševanja ter pripravijo navodila za prebivalce. Opozoril je, da je za varnost pregrad v prvi vrsti odgovoren njen lastnik, potem pa vsi ostali v verigi, odvisno od pristojnosti. Če niti lastništvo ni urejeno, potem je varnostno tveganje zelo veliko.   Veliko je tudi, če ni dokumentacija takšna, kot bi morala biti. V varnostnem smislu je vzorno urejenih le 6 objektov, je povedal.
Posebej je opozoril, da morajo načrti zaščite in reševanja, od državnega, do občinskih in načrtov gospodarskih družb, vsebovati tudi varnostna tveganja pregrad v izrednih razmerah, kot so potresi, visoke vode, teroristični napadi in podobno. Dejstvo je, je zaključil, te nesreče so redke, a mogoče, zato nas nevarnost ne sme presenetiti.
 
 
Danes je bil predstavljen projekt, ki je potekal od oktobra 2011 do decembra 2012 in  je študija stanja in varnosti vodnih pregrad in prodnih zadrževalnikov ter s tem povezano varnostjo prebivalcev.
 
 
 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE