Facebook
Twitter
YouTube

Žalna seja v spomin Miranu Bogataju (RIP) (31. 12. 2012)

V   Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu bo v sredo, 2. januarja 2013, ob 10. uri žalna seja. Na njej se bodo od Mirana Bogataja poslovili predstavniki Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, Slovenske vojske in predstavniki reševalnih služb in drugih organizacij, ki so vključene v Civilno zaščito. Od dolgoletnega poveljnika Civilne zaščite se bodo poslovili ljudje, ki so z njim in ob njem desetletja reševali in snovali sistem zaščite in reševanja.

Miran BOGATAJ
1948–2012
 
 
Miran Bogataj se je rodil 16. maja 1948. Po starših izvira iz okolice Sovodenj v Poljanski dolini, večino življenja pa je preživel v Kranju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Diplomiral je leta 1971 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
 
Takoj po diplomi se je kot pripravnik zaposlil v tovarni Plamen Kropa, po osmih letih dela v proizvodni organizaciji pa se je leta 1979 zaposlil na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo. Tam je bil pomočnik republiškega sekretarja, republiški podsekretar, namestnik republiškega sekretarja, nato pa dve leti namestnik ministra za obrambo. V letih 1993 in 1994 je bil svetovalec Vlade Republike Slovenije, do leta 1997 pa državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Na Ministrstvu za obrambo je kot državni podsekretar,  oziroma višji sekretar v Kabinetu ministra za obrambo,  delal do upokojitve avgusta 2012.
 
Med slovensko osamosvojitvijo leta 1991 je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces zavarovanja osamosvojitve. Od julija do oktobra 1991 je vodil pogajalsko skupino Republike Slovenije, ki se je pogajala o umiku JLA iz Slovenije. V čin brigadirja, najvišji častniški čin Slovenske vojske, je bil povišan 4. maja leta 2000.
 
Miran Bogataj se je največ ukvarjal z normativno ureditvijo obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bil je odličen poznavalec obeh sistemov. Po osamosvojitvi države je veliko prispeval k organizacijski in vsebinski postavitvi sistema varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sodeloval je tudi pri pripravi in usklajevanju pravnih podlag za polnopravno članstvo Republike Slovenije v Natu, pri uresničevanju obrambnih reform ter pripravi strateških dokumentov na področju obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Kabinetu ministra za obrambo je zadnja leta skrbel za pripravo in usklajevanje gradiva za Vlado, Državni zbor in druge državne organe.
 
Na funkcijo poveljnika Civilne zaščite je bil imenovan maja 1986, opravljal jo je 26 let, do julija 2012. Kot poveljnik Civilne zaščite je vodil oziroma usklajeval zaščito in reševanje ob vseh večjih naravnih nesrečah v Sloveniji, ob tem pa sistematično gradil ter dopolnjeval sistem, ki temelji na prostovoljnem, vendar profesionalnem delu številnih reševalnih služb in posameznikov. Večje nesreče, ob katerih je vodil reševanje, so bile poplave leta 1990, potresi v Posočju, zemeljski plaz pod Mangartom, vodna ujma v Železnikih, množična nesreča na Savi pri Blanci in poplave leta 2010.
 
Miran Bogataj je za svoje delo prejel najvišja družbena priznanja in odlikovanja Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Gasilske zveze Slovenije ter številnih organizacij, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Prejel je tudi več državnih odlikovanj, iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka pa je letos prejel tudi najvišje državno odlikovanje – zlati red za zasluge. Dobil ga je za dolgoletno strokovno delo pri oblikovanju obrambnega sistema in še posebej sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za srčno osebno angažiranje ob osamosvajanju države ter požrtvovalno vodenje reševanja ob vseh večjih naravnih nesrečah.
 
Miran Bogataj je umrl 27. decembra 2012.
 
Naj počiva v miru.

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE