Facebook
Twitter
YouTube

Ocena teoretične vaje Potres 2012 (26. 10. 2012)

V Izobraževalnem centru na Igu so se zbrali predstavniki udeležencev vaje Potres 2012. Bilo jih je 43, iz 20 občin, 12 regij in 11 državnih organov. Predpostavka vaje je bil močan rušilni potres v osrednji Sloveniji, namen pa urjenje vodenja in organiziranja sil za zaščito in reševanje ob eni najhujših naravnih nesreč. Poleg tega se je preverilo tudi ocenjevanje  potresne ranljivosti objektov, ocenjevanje stanja, razpoložljivosti in opremljenosti enot ter drugo. Zasedali so štabi Civilne zaščite, reševalne enote in druge sile pa so bile aktivirane le navidezno. Vaja je bila dobro ocenjena. Izrečena je bila pobuda, da Uprava za zaščito in reševanje povabi predstavnike italijanske civilne zaščite, da nam posredujejo svoje izkušnje ob reševanju zadnjih rušilnih potresov v Italiji.  

Zbrane je uvodoma pozdravil generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, se vsem zahvalil za sodelovanje in poudaril, da so na takšni vaji pridobljene izkušnje nujne za učinkovito ukrepanje ob potresu. Vaja pokaže, katera področja zelo kompleksnega delovanja ob tako hudi naravni nesreči  bo treba izboljšati – to sta predvsem pretok in ažurnost informacij na različnih ravneh in zapore porušenih območij, kar izvaja policija. 
 
Tudi Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, je dejal, da so takšne vaje vodenja nujne, ker je tudi vodenje treba izuriti in ker se pri takšnem urjenju pokažejo tudi vsi šibki členi v verigi načrtovanih ukrepov. Izpostavil je zastarelo informacijsko in komunikacijsko podporo, ki je za učinkovito odločanje nujna, pa tudi potrebo po tehničnih reševalnih enotah. Zdaj jih imamo predvidenih 13 in za tehnično reševanje ob potresu bomo morali dodatno usposobiti  enote gasilcev ter dopolniti njihovo opremo za tehnično reševanje. Sicer pa bi morali, je dodal poveljnik Civilne zaščite, ob takem katastrofalnem rušilnem potresu, kot je bil v scenariju te vaje, takoj zaprositi tudi za mednarodno pomoč, predvsem za pomoč enot za iskanje in reševanje iz ruševin. 
 
Vodja operativnega sektorja v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje mag. Stane Lotrič je povedal, da je na tej načrtovani vaji, izhodišče katere je bil državni načrt za ukrepanje ob potresu, od 23 prijavljenih občin sodelovalo 20 občin, 12 regij in 11 državnih organov. Vaja je bila zasnovana tako, da so vsi sodelujoči organizirali reševanje in druge aktivnosti na svojem območju samostojno, skladno s predpostavko vaje in načrti ukrepanja ob potresu. Štabi Civilne zaščite in drugi udeleženci so po vaji naredili analizo svojega delovanja. Povzetek je pokazal, da so sodelujoči izpostavili predvsem to, da je treba opozorili na pomanjkljivosti, kot je  nedoslednost baze podatkov REN, neažurnost in slab pretok informacij, neujemanje kart in tabelarnih podatkov. Ocenili so tudi, da so vzorci obrazcev in poročil primerni in uporabni ter da je takšna vaja potrebna.
 
Vajo so spremljali in ocenjevali tudi inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter jo ocenili z oceno dobro. Pripombe inšpektorjev je razložila inšpektorica Romana Lah in dejala, da je dobro skupna ocena delovanja vseh 43 udeležencev, saj so bili nekateri ocenjeni z odlično, nekateri tudi z nezadostno oceno.  Inšpektorji so ocenili tudi, da je glede na naravo ukrepanja ob potresu predvidene preveč dokumentacije, da je treba pregledati in ustrezno popraviti posamezne obrazce ter zagotoviti bolj usklajeno ukrepanje v občinah in regijah, pa tudi to, da so bile regije, ki jih potres ni prizadel, prepozno vključene v reševanje.  
 
Na vajo so bili po zgledu mednarodnih vaj tokrat vključeni tudi opazovalci iz občin, ki niso sodelovale. Olga Andrejek iz Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu, ki je bila zadolžena zanje, je poročala, da se je prijavilo 22 opazovalcev iz 18 občin, prišlo pa jih je 15. Opazovalci so obiskali štab Civilne zaščite v izbrani občini, kjer jim je poveljnik Civilne zaščite pojasnil, kaj se dogaja in kako ukrepajo.
 
Po uvodnih predstavitvah so se v razpravo vključili poveljniki Civilne zaščite iz občinskih in regijskih štabov ter drugi udeleženci. Kljub temu da so bile njihove pripombe povsem konkretne (od zastarelih zemljevidov, ki prikazujejo potresno ogrožene objekte, do neažurnih informacij o gospodarskih subjektih na posameznih območjih), so bili vsi, brez izjeme, zadovoljni, da je bila takšna vaja organizirana in da so na njej sodelovali.
 
 
Nekaj pripomb:
 
Tomaž Rigler, Grosuplje
V dobi računalništva potrebujemo digitalne karte rajonov, digitalne karte rajonov gasilskih društev, da lahko vanje vnašamo podatke. Karte REN so zastarele. Z vajo smo prevetrili načrte, ocenili realne sile, na katere lahko računamo. Nekatera podjetja, ki jih imamo v načrtih, ne obstajajo več, potrebovali pa bi tudi podatke, koliko otrok je ob določenem času v šolah in vrtcih.
 
Sašo Govekar, Kranj
Želi jasen odgovor, kako je s pooblastili, ki jih ima poveljnik Civilne zaščite ob tako katastrofalni nesreči za vstop v zasebna stanovanja in zaseg zasebnih avtomobilov. Opozoril je na neodzivnost ravnateljev v dveh šolah ter predlagal, naj Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v prihodnje z dopisom obvesti šole ter jih pozove, da sodelujejo pri vajah takšnega značaja. Opozoril je še na podhranjenost policije na področju informacijske tehnologije, ker je otežena komunikacija med štabi Civilne zaščite in policijo, ter na to, da imata vojska in policija svoje načrte za ukrepanje ob nesrečah takšnih razsežnosti in da bi jih morali bolje poznati. Nedorečeno je tudi vprašanje, kam z žrtvami, če bi jih bilo veliko. Za konec je pozval še k pomladitvi štabov Civilne zaščite, saj je povprečna starost članov okoli 50 let previsoka (zaradi obvladovanja novih tehnologij ter sposobnosti hitrejšega mišljenja in ukrepanja).
 
Brane Šekoranja, MNZ 
Predstavnik Ministrstva za notranje zadeve je odgovoril, da je tehnična oprema policije takšna, kakršna je, ker so finančno omejeni. Spomnil je, da je na voljo tudi helikopterska enota policije, ki bi s fotografijami iz zraka lahko zelo hitro prispevala informacijo o stanju oziroma porušenih objektih na tleh in da bi policija lahko aktivirala tudi specialne enote, ki so tehnično bolje opremljene.
 
Janez Koselj, Radovljica
Pohvalil je pripravljavce vaje in dejal: »Povabite nas tudi v prihodnje, vedno, ko boste takšno vajo organizirali. V zadnjih 10 letih sem bil že na nekaj posredovanjih ob različnih nesrečah. Vedno imamo občutek, da improviziramo, imamo načrte, priloge, a jih ne uporabljamo.« Opozoril je tudi, da so obrazci, v katere se vpisuje poškodovanost objektov in ranjenost oziroma ogroženost ljudi, različno razumljeni. »Veste, vsake oči imajo svojega malarja in zato je ocenjevanje zelo subjektivno,« je povedal in opozoril tudi na neažurnost kart in podatkov, na potrebo po računalniški aplikaciji, ki bi omogočala povsem ažurne podatke. In predlog na koncu: »Mi smo generacija, ki nimamo izkušnje s potresom. Povabimo kolege iz sosednje Italije, ki so se nedavno srečali z več rušilnimi potresi, da nam posredujejo svoje izkušnje.«
 
V razpravi je sodelovalo še nekaj poveljnikov Civilne zaščite s podobnimi predlogi in vsi bodo vključeni v sklepno poročilo o vaji, ki bo pripravljeno v naslednjih 14 dneh in posredovano tudi Vladi Republike Slovenije. 
 
 
Foto: Arhiv URSZR
 
L'AQUILLA, obisk slovenske delegacije julija 2004. 

Foto: Jakob Orežem

Sestanek udeležencev vaje 2012 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu.
 
 

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE