Facebook
Twitter
YouTube

V zaščiti in reševanju več kot 45 000 prostovoljcev (6. 12. 2011)

Včerajšnji dan je bil posvečen prostovoljcem. V Mariboru, na priložnostni prireditvi ob dnevu prostovoljstva, sta prejela državni priznanji za prostovoljno delo tudi dva prostovoljca, ki delujeta v sistemu zaščite in reševanja. Državno priznanje je prejel Jani Podrepšek iz Združenja slovenskih poklicnih gasilcev in Zvonimir Korenčan iz Gorske reševalne zveze Slovenije. Njima iskrene čestitke za priznanje, vsem prostovoljcem pa iskreno čestitamo ob dnevu prostovoljstva!
V imenu predsednika Republike Slovenije dr. Danila Tūrka je nagrajencema izročila državni priznanji njegova žena Barbara Meglič Tūrk.

Organizacije in društva s področja zaščite in reševanja, kot so Gasilska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Jamarska zveze Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Potapljaška zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Kinološka zveza Slovenije, Zveza društev in vodnikov reševalnih psov Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Zveza radioamaterjev Slovenije in druge, so nevladne organizacije, ki delujejo tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prvih pet ima status javne reševalne službe. V teh organizacijah delujejo državljani, ki prostovoljno in neprofitno sodelujejo v enotah, službah in drugih operativnih sestavih zaščite in reševanja, ki jih organizirajo nevladne organizacije. Njihovo delovanje je humanitarno in je v javnem interesu. Za svoje poslanstvo se odločijo prostovoljno in za delo ne prejmejo plačila.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izenačuje status državljanov, ki prostovoljno sodelujejo v službah, enotah in drugih operativnih sestavah, ki jih organizirajo nevladne organizacije, s pripadniki Civilne zaščite. Tudi člani nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo imeti ustrezne pogoje za uspešno in varno opravljanje nalog, kar pa je povezano z denarjem. To so stroški usposabljanja, opremljenosti, stroški obveznosti do delodajalcev, stroški obveznega zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja, stroški zdravniških pregledov in drugo, kar morajo omenjene prostovoljne organizacije zagotavljati, da lahko njihovi člani brezplačno in prostovoljno opravljali naloge reševanja. Njihovo delo je v javnem interesu in tudi posebnega pomena za varnost vseh nas, državljanov. Del potrebnih finančnih sredstev za njihovo delovanje zagotavlja Uprava RS za zaščito in reševanje iz integralnih sredstev državnega proračuna, v obliki sofinanciranja različnih dejavnosti.

V sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je vključenih več kot 45 000 prostovoljcev; radioamaterjev, potapljačev, jamarjev, gorskih reševalcev, aktivistov Rdečega križa, aktivistov Karitasa, prostovoljnih gasilcev, kinologov, tabornikov, skavtov. Največ prostovoljcev, okoli 40 000, je članov prostovoljnih gasilskih društev.

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE