Facebook
Twitter
YouTube

Sestanek Alpske konvencije v Cerknem (9. 11. 2010)

V Cerknem bo 11. in 12. novembra potekal sestanek delovne skupine »Platforma za naravne nesreče« PLANALP, ki je bila ustanovljena v okviru Alpske konvencije na VII. alpski konferenci novembra 2004. To delovno skupino so ustanovili z namenom, da pripravi skupno strategijo in priporočila za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v alpskem prostoru. Uprava RS za zaščito in reševanje je kontaktna točka za PLANALP v Sloveniji, sestanek v Cerknem pa organizira skupaj z vodstvom PLANALP-a iz Švice in Ministrstvom za okolje in prostor, ki trenutno predseduje Alpski konvenciji.

Alpe so eden največjih naravnih geografskih prostorov v Evropi, kjer živi okoli 14 milijonov ljudi. V skladu z razmejitvijo, določeno v okviru Alpske konvencije, Alpe obsegajo območje, veliko 190.968 km² in se razteza preko osmih držav, pri čemer ima Slovenija 4,1 % celotne površine Alp. Slovenske Alpe, ki jih sestavlja niz gorstev – Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje — zavzemajo 20,6 odstotka državnega ozemlja.
Leta 1991 so Nemčija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Avstrija, Švica in Evropska unija v Salzburgu podpisale mednarodno pogodbo, ki so jo poimenovale Konvencija o varstvu Alp – AK. Njen osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Slovenija je konvencijo podpisala leta 1993, leta 1994 se je pridružil še Monako.
Slovenija je 12. marca 2009 na 10. alpski konferenci v Evianu od prejšnje predsedujoče Francije za dve leti prevzela predsedovanje organom AK. To je za Slovenijo že tretje predsedovanje. Koordinator in nosilec AK v Sloveniji je ministrstvo za okolje in prostor. Pogodbenice morajo odboru Alpske konvencije za preverjanje vsako četrto leto predložiti poročilo o uresničevanju AK. Za obravnavo konkretnih vprašanj so ustanovljene delovne skupine/ platforme. Trenutno delujejo naslednje skupine: delovna skupina Promet, delovna skupina Svetovna dediščina UNESCO, delovna skupina SOIA in platforma za naravne PLANALP.  Kontaktna točka te platforme v Sloveniji je Uprava RS za zaščito in reševanje.
Slovenija lahko s sodelovanjem v tej platformi vpliva na vsebino priporočil, ki jih Alpska konvencija priporoči državam pogodbenicam v izvajanje, prav tako pa se zavezala, da bo prispevala k zmanjševanju ogroženosti in povečevanju varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v alpskem prostoru. PLANALP vodi Švica, v njej pa sodelujejo strokovnjaki iz vseh alpskih držav in razpravljajo o boljših mehanizmih za obvladovanje naravnih nesreč. PLANALP je prednostno usmerjen na prepoznavanje najboljših praks in čezmejno izmenjavo znanja in izkušenj med članicami. Pomembno je, da se prebivalstvo ozavesti glede naravnih nevarnosti v gorah. Delovna skupina PLANALP pripravlja skupne strateške zasnove za zaščito pred naravnimi nevarnostmi v alpskem prostoru in presoja o strategijah prilagajanja.

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE