Facebook
Twitter
YouTube

Sodni dan v Železnikih (12. 5. 2010)

Danes, v sredo, 12. maja, bo Železnike obiskala vladna delegacija, ki bo na kraju samem preverila, kako poteka obnova.
Za osvežitev spomina pa nekaj podatkov, kako je potekala vodna ujma v tej gorenjski občini.   

Na Gorenjskem je bilo 18. septembra 2007 najhujše v porečju Selške Sore. Med dežjem se je zelo povečevalo število telefonskih klicev na Regijskem center za obveščanje Kranj, ki pokriva območje Gorenjske oziroma severozahodni del Slovenije. Tako so trije operaterji v centru v dobrih treh do štirih urah prejeli kar 1800 klicev in glede na klice ni nič kazalo, da bi bilo najhuje v Železnikih, ampak naj bi bilo najhuje v Šenčurju in njegovi okolici. Vendar je po klicih občanov in po sporočilo lokalnih oblasti kmalu postalo jasno, kje je najhuje.
Železniki so svojo kataklizmo doživeli med 13.00 in 14.00. Izjemno velike količine vode, ki so prihrumele iz okoliških gora, so s seboj nosile ogromne količine gramoza, skal, lesa in drugega, so dejansko uničevale vse pred seboj.
V Železnike je prihrumel val vode, ki je bil visok od 1.80 do 2 m. Ljudje so bili toliko prisebni, da so se umaknili v višja nadstropja in to jih je rešilo poškodb in še česa hujšega. Kljub temu je voda v Železnikih odnesla tri človeška življenja. Nek moški je umrl, ko je skušal reševati svoje imetje iz hiše, drugi dve žrtvi pa sta umrli, ko sta skušali reševati svoja avtomobila.
Poveljnik CZ RS je takoj po sporočilu o katastrofi v Železnikih aktiviral reševalce, to so bili predvsem prostovoljni gasilci, in poklicne gasilce, ki so poskrbeli za nevarne snovi (predvsem kurilno olje), ki so začele iztekati iz cistern. Na mesto katastrofe je prišlo tudi 50 vojakov Slovenske vojske, v pripravljenosti pa jih je bilo še 300. Na letališču Brnik so dežurale tudi posadke helikopterjev SV, ki pa se, zaradi izjemno slabega vremena, niso mogle vključiti v reševalno akcijo.
Poplave v Železnikih so bile hujše kot tiste leta 1990 in 1998. Reka in meteorna voda, ki je drla po cestah je odnašala tudi vozila. Poplavljenih je okoli 350 hiš in poškodovanih več sto vozil, dostop v občino je bil z več smeri onemogočen. Poplavljene so bile tovarne Niko, Alples, Alpmetal in Domel, kjer je zaradi prevrnjene cisterne prišlo do iztekanja nevarnih kemikalij. Pristojne službe so prvi dan preprečile hujše onesnaženje. V vseh poplavljenih tovarnah in manjših obratih je bila proizvodnja prekinjena. Zaradi iztekanja kurilnega olja so bili onesnaženi viri pitne vode v Selcah in Železnikih. Zaradi narasle Selške Sore je bila poplavljena tudi cesta med Škofjo Loko in Železniki. Zaradi poplavljenega vozišča in nanosov zemlje je bil onemogočen dostop v Bohinj preko Bleda, dostop je bil možen le preko Pokljuke.
Marsikje na Gorenjskem je bila zaradi slabega vremena motena oskrba z električno energijo in prekinjene telefonske zveze. Brez dvoma so bile razmere najbolj kritične na območju občine Železniki. Na terenu so bile vse razpoložljive sile za zaščito, reševanje in pomoč. Narasle vode in zemeljski plazovi so jim marsikje onemogočale dostop do prizadetih in ogroženih ljudi. Naselja v višjih predelih občine so bila odrezana od sveta, saj so bile ceste neprevozne. Po prvem izjemno visokem poplavnem in hudourniškem valu se je začasno vodostaj stabiliziral in nato ponovno zvišal. V pripravljenosti so bili helikopterji Slovenske vojske, ki pa zaradi vremenskih razmer niso mogli podpreti lokalnih sil za zaščito, reševanje ter pomoč, in 14. inženirski bataljon Slovenske vojske iz Novega mesta ter nekatere druge enote.
Na prizadeto območje so bile, v dogovoru z občinskim štabom Civilne zaščite in županom, poslane gasilske ekipe za pomoč pri nevtralizaciji nevarnih snovi (kislina) v tovarni Niko ter sanaciji izlitij kurilnega olja. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je iz državnih rezerv za primer naravnih nesreč poslala v Železnike agregate in potopne črpalke. Na pomoč so bile poslane razpoložljive ekipe gasilcev iz Škofje Loke ter tri skupine prostovoljnih gasilcev z območja Ljubljane in Kamnika, skupno preko 160 gasilcev. V Železnike je prišlo tudi prvih 50 vojakov, 300 pa jih je čakalo v pripravljenosti in so kasneje pomagali prizadetim območjem v državi.
Za začasno nastanitev okoli 100 oseb v šoli v Železnikih je URSZR zagotovila potrebne postelje in odeje. Uprava je poskrbela tudi za oskrbo več kot 3000 prebivalcev s pitno vodo, saj je razpadel vodovodni sistem. Okrepljena je bila nujna medicinska pomoč, komunikacijska podpora reševalcem v Železnikih in izvršeni drugi ukrepi.
Teden dni po katastrofalni vremenski nesreči, je bil položaj tako v Železnikih kot na drugih prizadetih območjih, bistveno drugačen. Vse dni in zahvaljujoč lepemu vremenu so reševalci delali tudi po 12 ali celo več ur na dan in odstranjevali posledice povodnji. URSZR je na teren poslala komisije za popis škode, vojaški psihologi pa so obiskovali ljudi, ki so potrebovali njihovo pomoč. S svojim neutrudnim delom so reševalci poskrbeli, da se je življenje začelo normalizirati. Prebivalcem so dovažali vodo, hrano in vse drugo. Največ problemov je imela občina Železniki s pitno vodo, saj je vodna ujma popolnoma razdejala vodovodno omrežje, da tudi vzorci vode so pokazali, da ta ni dobra za pitje.
Intervencija je v Železnikih trajala osem dni, uradno pa je bila zaključena 1. oktobra, ko so se sile zaščite, reševanja in pomoči umaknile iz Železnikov in se je tam začela sanacija oziroma obnova po nesreči, ki so jo vodile lokalne oblasti. V osmih dneh je bilo v Železnikih in okoliških vaseh več kot 6100 reševalcev, ki so opravili več sto tisoč delovnih ur in odstranili več kot 12 tisoč m³ naplavin. Na prizadeta območja je takoj začela prihajati pomoč tako v obliki denarja kot hrane in vode, ki so jo zbrali na različne načine. Še posebej pa je treba poudariti, da so ljudje želeli in hoteli pomagati prizadetim tudi s prostovoljnim delom.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se je v Železnikih znova izkazal za hitrega in učinkovitega.
 


nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE



PRILOGE

Tabele s podatki (Word datoteka)