Facebook
Twitter
YouTube

Vaja Nevarna snov - Ormož 2004 (30. 12. 2004)

V Sloveniji vsako leto na različne načine prevažamo na sto tisoče ton najrazličnejših nevarnih snovi.

Tako smo lani, v letu 2003, prevažali kar skoraj 1,3 milijona ton nevarnih snovi, od tega pa je bila velika večina naftnih derivatov. Glede na količino nevarnih snovi, ki jih prevažamo po cestah ali železnici, obstaja precejšnja nevarnost, da bo prišlo do nesreče, ki bo imela hude posledice. Prav gotovo lahko k precejšnjemu zmanjšanju posledic takšne nesreče prispevajo usposobljene in izurjene sile za zaščito, reševanje in pomoč. Tudi vaja, ki je bila v soboto, 15. maja v Ormožu in sta jo skupaj pripravila Slovenija in Hrvaška, je bila namenjena preverjanju, kako so na obeh straneh meje pripravljeni na takšno nesrečo. Nesreča z nevarno snovjo ni bila izbrana na pamet. V Podravju so že imeli podobno izkušnjo, saj se je v Hajdošah leta 1997, na cesti Ptuj-Maribor prevrnila avtocisterna, iz katere je začelo iztekati plinsko olje.

Namen vaje
Vaja »Nevarna snov-Ormož 2004« je bila namenjena preverjanju in izpopolnjevanju sistema meddržavnega obveščanja ob nesrečah z čezmejnimi vplivi ter organiziranosti in pripravljenosti sil in sredstev zaščite, reševanja in pomoči za ukrepanje v primeru večje nesreče z nevarno snovjo na obmejnem območju med državama.

Scenarij vaje
Ta predvideva, da sta na križišču Kerenčičevega trga in Vrazove ulice v Ormožu trčila tovornjak s prikolico, ki je prevažal plinsko olje in avtocisterna, ki je prevažala klorovodikovo kislino. Zaradi trka vozil se je odtrgala avto prikolica in se prevrnila na osebni avtomobil. Iz prikolice je začelo iztekati plinsko olje, ki je onesnažilo reko Dravo. Iz avtocisterne, ki je prevažala klorovodikovo kislino, je ta začela iztekati. Zaradi trka je zagorel tudi vlačilec in plinsko olje, ki ga je prevažal. Zaradi izteka klorovodikove kisline, ki predstavlja veliko nevarnost za ljudi, saj poškoduje dihalne organe, povzroči opekline, draži oči in lahko povzroči tudi smrt. Okoliško prebivalstvo so na nevarnost opozorili z alarmnim znakom za preplah oziroma neposredno nevarnost in neposrednim obveščanjem, ki so ga opravili gasilci. Poleg tega so izpeljali tudi fiktivno evakuacijo iz ogroženega območja. Zaradi nastalih razmer in ugotovitve, da z lastnimi silami ne bo mogoče v celoti obvladati položaja, se je vodja intervencije odločil in prek regijskega centra za obveščanje in centra za obveščanje RS zaprosil za pomoč sile za zaščito, reševanje in pomoč iz sosednje Hrvaške.

nazaj
na seznam

ČASOVNO OBDOBJE