Facebook
Twitter
YouTube

Ogljikov oksid je lahko smrtno nevaren (12.12.2016)

Ogljikov oksid, poimenovan tudi ogljikov monoksid, je plin brez barve, vonja in okusa in ga s čutili ne zaznamo. Nastaja pri nepopolnem izgorevanju v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, v plinskih bojlerjih in pri delovanju bencinskih in dizelskih motorjev (agregatov, motornih žag …) in je strupen. 

Značilni prvi znaki zastrupitve z njim so: glavobol, slabost, bruhanje, omotičnost, utrujenost, zmedenost, motnje vida, zanašanje pri hoji, zaspanost. Če jih opazimo, moramo takoj zapustiti prostor in poklicati nujno medicinsko pomoč na 112.

Kateri so osnovni preventivni ukrepi?

Kako se lahko zaščitimo pred ogljikovim oksidom?

Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trdna, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida.

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

Zakaj je ogljikov oksid nevaren?

Ogljikov oksid, s kemijsko formulo CO, je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in strupen.To enostavno pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!
Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.

Kako nastaja ogljikov oksid?

Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdno gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.

Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar ali backdraft.

Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.

Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljikovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.

Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trdna goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.

V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO zaradi:

 

nazaj
na seznam

KOLEDAR

September 2017
PTSCPSN
 123
45678910
111213 14151617
18192021222324
252627282930 
<<  Prikaži vse >>